Vodja vrta Jože Bavcon je na novinarski konferenci dejal, da je ljubljanski botanični vrt priznan po celem svetu in da spada med le 18 vrtov na svetu, ki ima dva svetovna certifikata svetovne organizacije botaničnih vrtov, in sicer za botanične vrtove in za ohranjanje rastlinskih vrst.

Lani in letos so v priznanih znanstvenih revijah objavili tudi pet znanstvenih člankov. V njih so predstavili suhi travnik, na katerem raste 164 različnih rastlinskih vrst, raziskave nektarja in zvončke.

Vrt deluje na različnih področjih

Katja Malovrh iz ljubljanskega botaničnega vrta pa je povedala, da vrt deluje na različnih področjih, med drugim sodelujejo z Naravoslovnotehniško in Biotehniško fakulteto ter Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter kemijskim inštitutom. Dejavni so na čebelji poti, zasajujejo nadstrešnice avtobusnih postaj in sodelujejo prenavljanju zelene infrastrukture v BTC Ljubljana.

Lani je vrt obiskalo 375 vodenih skupin, to so skupine vrtčevskih otrok, osnovnošolcev, dijakov, študentov in drugih. Organizirajo tudi javne delavnice, ki so bile lani množično obiskane. Povezali so se tudi z Muzejem krščanstva na Slovenskem v Stični in pripravili novo izobraževalno pot o svetopisemskih rastlinah.

Varujejo ogrožene vrste

Na novinarski konferenci so spomnili tudi na mednarodni projekt Life Seedforce, v katerem sodeluje 15 partnerjev iz Slovenije, Italije, Francije in Malte. Namen projekta je varovanje ogroženih rastlinskih vrst, ki rastejo na območju Nature 2000. "Do zdaj nam projekt dobro uspeva. Vzgojili smo primerke petih rastlinskih vrst, ki rastejo v našem gojitvenem delu in čakajo na presaditev," je dejala Blanka Ravnjak iz botaničnega vrta.

Trenutno v botaničnem vrtu v sklopu projekta Wollemija meta collection varujejo tudi vrsto Wolemia nobilis zunaj njenega naravnega rastišča v Avstraliji, saj so bili izbrani med 34 vrtovi s celega sveta, kjer preizkušajo, kako se ta vrsta obnaša v različnih podnebjih.

Botanični vrt je brez državnega financiranja

Sorodna novica Botanični vrt opozarja, da bo zaradi železnice ostal brez velikega dela. DRSI: Načrt še ni sprejet.

"Včasih se zdi, da Slovenija, ki je tako pestro rastlinsko bogata, svojega bogastva in tudi svoje dediščine ne zna prav ceniti," je povedal Bavcon. Opozoril je, da botaničnemu vrtu v 33 letih samostojne Slovenije niso uspeli zagotoviti financiranja, saj dve tretjini pridobijo na trgu, tretjino pa od fakultete. "Niti v sanjah pa nismo razmišljali, da bo drugi tir železnice posegel v botanični vrt," je še dejal.

Za ohranitev vrta, ki deluje od leta 1810, poteka tudi peticija, ki jo je doslej podpisalo več kot 8300 ljudi, podpise pa bodo zbirali še celo poletje. Bavcon pričakuje, da drugi tir ne bo posegel v vrt, saj so drevesa na tistem območju neprecenljiva, nekatera so celo prvi primerki svoje vrste.