Na Agenciji RS za okolje (Arso) so potrdili, da so 21. decembra prejeli umik vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg gradnje Bežigrajskega športnega parka (BŠP) in 28. decembra izdali sklep o ustavitvi postopka. Kot so še zapisali, stranka ob umiku vloge ni podala nobenega pojasnila, tega tudi ni dolžna storiti, saj lahko po zakonu o splošnem upravnem postopku kadar koli umakne zahtevek. Vse stranke v postopku imajo 15 dni od vročitve možnost pritožbe.

Joc Pečečnik se je torej vsaj za zdaj odpovedal okoljevarstvenemu soglasju za projekt Bežigrajski športni park. Za odgovor na vprašanje, ali to pomeni dokončen umik s Plečnikovega stadiona, še ni bil dosegljiv. Je pa bil pred dvema letoma še odločen, da bo pri projektu vztrajal do konca. "Kolikor sebe poznam, bom težko obupal, boste prej morali priti na moj pogreb," je takrat dejal. Deležnika v družbi BŠP sta poleg Pečečnikove družbe GSA še Mestna občina Ljubljana (MOL) in Olimpijski komite Slovenije.

Pečečnik je v več kot desetletju čakanja na dovoljenja v projekt, po podatkih spletne strani BŠP-ja, kjer nazorno spremljajo vse zaplete, že vložil več kot 21 milijonov evrov. Stadion pa medtem vse bolj propada.

MOL: "Nagajajo pripadniki političnih strank"

Pri soinvestitorju projekta, MOL-u, ne verjamejo, da je Pečečnik dokončno obupal. V pisnem odgovoru na vprašanja TV Slovenija so zapisali: "Gospod Pečečnik je resen partner v projektu, zato verjamemo, da od njega ni odstopil. Že deset let si prizadeva premakniti projekt z mrtve točke, ki stoji zaradi nagajanja nekaterih stanovalcev Fondovih blokov, za katere se je izkazalo, da so pripadniki političnih strank, ki nasprotujejo prenovi Plečnikovega stadiona."

V Civilni pobudi za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki so prepričani, da umik vloge iz postopka za pridobitev okoljevarstvenega soglasja pomeni, da je tudi investitor spoznal, da projekt BŠP na lokaciji Plečnikovega stadiona ni sprejemljiv, saj bi poleg prevelike okoljske obremenitve pomenil tudi uničenje Plečnikove dediščine. Spomnili so, da projektu poleg prebivalcev nasprotujejo nekateri slovenski in tuji strokovnjaki ter kulturne ustanove in združenja.

Kakšna bo nova rešitev?

V civilni iniciativi so izrazili upanje, "da to končno pomeni tudi iskanje nove rešitve, ki bo omogočila spomeniško ustrezno obnovo Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, takšni, kot nam ga je zapustil avtor, ter trajno vrnitev obnovljenega spomenika v javno uporabo Ljubljančanom in obiskovalcem za rekreativne namene, turistične oglede itd.".

Nazadnje je Arso v ponovnem postopku aprila 2017 izdal okoljevarstveno soglasje, čemur so sledile pritožbe stranskih udeležencev, državni pravobranilec pa je vložil pritožbo kot varuh javnega interesa zaradi neskladnosti projekta z veljavnimi predpisi na področju varovanja kulturne dediščine. Ministrstvo za okolje in prostor je nato 13. novembra 2017 okoljevarstveno soglasje odpravilo ter zadevo vrnilo na Arso v ponovno odločanje.