Poleg tega jim je upravljavec DRI od lani začel zaračunavati pristanke letal, ki bi morali biti v skladu s pogodbo iz leta 1974 brezplačni. Kot je napovedal predsednik enega najstarejših aeroklubov v tem delu Evrope Filip Tobias, bo po skoraj letu dni neuspešnih pogajanj glede uresničevanja pravic o sobivanju na Letališču Edvarda Rusjana Maribor, ki jim jih zagotavlja že leta 1974 podpisana pogodba o pravicah in dolžnostih med gradnjo in po izgradnji letališča, zadeva očitno pristala na sodišču.

Letalski center je zaradi skrajšanja poletnega obratovalnega časa letališča na le osem ur dnevno na državno odvetništvo, pravnega zastopnika države kot lastnice letališke infrastrukture, naslovil zahtevek, a dobil odgovor, da država do njih nima nobenih obveznosti. Pri tem stališče opirajo na dejstvo, da se s pogodbo iz leta 1998 o brezplačnem prenosu letališke infrastrukture z Mestne občine Maribor na državo niso prenesle tudi obveznosti občine po zagotavljanju sožitja na letališču.

Ob tem so avgusta prvič po 45 letih obstoja prejeli račun DRI za pristanke na letališču, in to celo za leto dni nazaj, čeprav naj bi jim že omenjena pogodba zagotavljala brezplačno letenje. Zahtevek so po Tobiasovih besedah zavrnili, o čemer so sredi oktobra seznanili tudi mariborsko občino kot zavezanko iz pogodbe, a doslej odgovora niso prejeli.

Na letališču Maribor od leta 1950

Mariborsko letalsko športno društvo se je na sedanjo lokacijo s Tezna preselilo leta 1950, leta 1974 pa so zaradi želje po razvoju letalske dejavnosti takratni širši občini Maribor in družbi Letališče Maribor prepustili zemljišča, na katerih stoji zdajšnje letališče. V zameno so podpisali pogodbeno dogovorjeno obljubo sožitja na letališču, ki zagotavlja časovno neokrnjeno in brezplačno letenje, če bi prišlo do kršitev pogodbe, pa sta se pogodbenici zavezali letalskemu centru v dveh letih zgraditi novo letališče na območju občine.

Od izgradnje mariborskega letališča leta 1976 je bilo sodelovanje nemoteno skoraj 45 let, spomladi pa je DRI samovoljno skrajšal poletni obratovalno čas s skoraj 12 na zgolj osem ur dnevno, in sicer od 9. do 17. ure.

"S tem je posegel v naše letenje do te mere, da določenih letalskih aktivnosti, kot na primer jadralno, v veliki meri pa tudi ostalo šolanje, ki zahteva mirno atmosfero v jutranjih in večernih urah, sploh ni mogoče izvajati," je pojasnil Tobias in dodal, da so bili zato letošnjo generacijo učencev jadralnega letenja prisiljeni šolati v Murski Soboti, kar nam je povzročilo logistične težave in dodatne stroške.

Porušeno sožitje

K rušenju sožitja je pomembno prispevalo tudi zaračunavanje pristankov, saj zaračunani strošek v primeru izvajanja trenažnih letov na letališču v nekaterih primerih celo preseže ceno ure letenja. Letni strošek bi predstavljal več kot 60.000 evrov, ki jih ne morejo preprosto zaračunati članom, saj bodo ti raje odšli drugam.

Za razrešitev težav predlagajo, da bi po preteku obratovalnega časa letališče v obratovanje prevzel letalski center, tako kot je to urejeno na vojaškem letališču v Cerkljah, DRI pa jim hkrati preneha neupravičeno zaračunavati pristanke oziroma jih poravna mariborska občina. Po njim znanih podatkih Agencija za civilno letalstvo nima težav z dvema upravljavcema na enem letališču.

Naslednica pogodb je hoška občina

Na mariborski občini so pojasnili, da je pravnoformalni status jasen, politično pa si bo vodstvo prizadevalo, da letalski center ne izgubi ničesar, kar potrebuje za svojo dejavnost. Ker je bila celotna letališka infrastruktura leta 1998 brezplačno prenesena na državo, za dolgove in obveznosti odgovarja država kot izključna pridobiteljica infrastrukture.

Ob tem na mestni občini dodajajo, da celotno letališče leži na območju občine Hoče-Slivnica, zato je po njihovem mnenju na podlagi sporazuma o načinu razdelitve premoženja prejšnje občine edina pravna naslednica pogodb iz leta 1974 in 1998 hoška občina, medtem ko Mestna občine Maribor po njihovem nima nobenih pristojnosti in pooblastil izvrševati katerekoli funkcije lokalne samouprave na območju sosednje občine.

Na DRI-ju pa so za STA povedali, da je obratovalni čas letališča v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o opravljanju storitev za obratovanje letališča, sklenjene z ministrstvom za infrastrukturo, in je odvisen od trenutne kadrovske zasedbe, s katero lahko ob spoštovanju delovnopravne in druge zakonodaje zagotovijo zgolj osemurno odprtje letališča in občasna odpiranja izven obratovalnega časa za lete, ki morajo biti napovedani vsaj 24 ur vnaprej.
Tudi zaračunavanje storitev opravljajo v skladu z že omenjeno pogodbo, pri čemer te vsem uporabnikom, med drugimi tudi Letalskemu centru Maribor, obračunavajo pod enakimi pogoji, so še dodali na DRI-ju, kjer so upravljanje z mariborskim letališčem z aneksom pred koncem lanskega leta podaljšali še za dve leti, torej do konca leta 2023, če država seveda ne bo prej našla dolgoročne rešitve.

Letalski center Maribor kot najstarejši in največji klub v državi pilote in padalce šola že 95 let, po njihovih ocenah so v skoraj stoletni zgodovini izšolali več kot 3000 pilotov in skoraj 2000 padalcev, med katerimi jih je veliko poklicno pot nadaljevalo v letalstvu.