Strokovne komisije za posamezna področja so opravile ožji izbor, končno odločitev pa je sprejel občinski odbor, ki ga v novem mandatu sestavljajo Rene Maurin (predsednik), Jerneja Ferlež, Zora A. Jurič, Barbara Švrljuga Hergovich, Borut Gombač, Jure Ivanušič, Bojan Labović, Dejan Pušenjak in Aleš Maver.

Tokrat je prispelo veliko predlogov prejemnikov nagrade za življenjsko delo, in sicer skupno 31, kar je sedem več kot lani. "Imeli smo zelo prijetno delo, ker je bil nabor kandidatov letos izjemno kakovosten. Zato je bil naš proces dela razmeroma enostaven, do nagrajencev smo prišli soglasno," je povedal Maurin.

"Refleksija vrhunske avtorice kaže v globokih sledeh, ki jih umetnica pušča za seboj, ko se z ustvarjalno mladostno svežino in radovednostjo izogiba kalupom, v katere so ujeti prevladujoči trendi na področju likovne vizualne umetnosti, ko z izjemnim poznavanjem likovnega jezika, njegovih pravil in zahtev na področju slikarske umetnosti in likovne pedagogike ruši tabuje in ko z lastno ikonografsko likovno govorico in z neizprosnim družbenokritičnim pogledom ter brez strahu kaže na krivice," je zapisala strokovna komisija v utemeljitvi Glazerjeve nagrade za akademsko slikarko in redno profesorico Anko Krašna.

Leta 1950 v Mariboru rojena nagrajenka je leta 1976 diplomirala na takratni ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je tri leta pozneje končala specialistični študij za slikarstvo. Kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje je bila do upokojitve leta 2023 zaposlena na mariborski Pedagoški fakulteti. Ustvarja v svojem ateljeju v Miklavžu na Dravskem polju. Doslej se je predstavila na več kot 100 samostojnih razstavah in sodelovala na 340 skupinskih. Svoje slike praviloma niza v cikle, med katerimi so najbolj znani Ovce (1987–1989), Oznanjenja (1990–1993), Vrtovi (1994–1995), Zgodbe (2000–2003), Dnevnik gospodične Blondy (2004), Izgon iz raja (2018) in Vedno na voljo (2023).

Poleg Glazerjeve nagrade v Mariboru vsako leto podelijo še do tri Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v krajšem časovnem obdobju.

Sorodna novica Avgust Demšar: "Kriminalke se ne splača pisati za kaj manj, kot je umor"

Pisatelj Tomaž Zupančič, ki ustvarja pod psevdonimom Avgust Demšar, prejme listino za romaneskno trilogijo Vodnjaki. "S pisanjem doseže, da po ulicah ne krožijo samo morilci, pač pa tudi pristen duh kraja, ki zaživi pred nami –večkrat tudi z dobro mero družbene kritike, ki za žanr kriminalk ni samoumevna, je pa značilna za literarno ustvarjanje Avgusta Demšarja," je mogoče prebrati v utemeljitvi.

Koncertni nastopi v zadnjih dveh letih so Glazerjevo listino prinesli violinistki in koncertni mojstrici orkestra Opere in baleta SNG-ja Maribor Oksani Pečeny, ki jo po navedbah strokovne komisije odlikujejo brezhibna tehnika, zrela muzikalnost in virtuoznost. "Njen koncertni repertoar je raznolik, solistični nastopi in sodelovanja z orkestri pa izvedeni na najvišji umetniški ravni," je zapisala komisija.

Sorodna novica Avtoportret: 58 sekund z Jurijem Drevenškom

Igralec Jurij Drevenšek, ki od leta 2018 deluje kot avtonomni in neodvisni delavec na področju kulture Glazerjevo listino za filmske vloge v zadnjih dveh letih. "Nabor njegovih vlog v slovenskih in mednarodnih avdiovizualnih delih je raznolik, njegova igra je prepričljiva in na vrhunski ravni. Na področju avdiovizualnega in sodobnega medijskega ustvarjanja Jurij Drevenšek izkazuje izjemno nadarjenost in tankočutnost, njegovo delo pa ves čas ohranja visoko raven kakovosti, ki dviguje kakovost umetniških del, v katerih nastopa," je mogoče prebrati v utemeljitvi.

Glazerjeva nagrada za življenjsko delo predstavlja najvišje priznanje Mestne občine Maribor na področju kulture. Nagrada, ki jo podeljujejo od leta 1987, je poimenovana po pesniku Janku Glazerju (1893–1975), ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru. Letošnjo nagrado in listine bodo podelili na prireditvi 20. marca v veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor.