Mariborski župan Saša Arsenovič je na predstavitvi sprememb povedal, da so s celovito prenovo racionalizirali delovanje mestnega potniškega prometa, izboljšali njegovo dostopnost in povečali pogostost voženj, kar naj bi prispevalo k učinkovitejšemu in privlačnejšemu javnemu prevozu v Mestni občini Maribor. "Želimo vzpostaviti bolj pregleden sistem, da bi postali še bolj trajnostno mesto, da bi se čim več ljudi v tehtanju med avtomobilom in javnim potniškim prometom odločilo za slednje," je dejal.

Poudaril je, da so nove avtobusne linije le del nove prometne ureditve, ki med drugim vključuje še souporabo koles Mbajk, nove kolesarske poti, stojala na postajališčih in P&R parkirišča za avtomobile. Ljudi poziva, da uporabljajo tudi te. "Spremembe so vedno težke, verjetno bodo tudi negativni odzivi, a verjamem, da bomo kot skupnost dobili bistveno boljšo rešitev, kot smo jo imeli do zdaj. Seveda pa bomo vse spremljali in merili ter po potrebi tudi spreminjali," je dodal.

Po besedah direktorja javnega podjetja Marprom Ranka Šmigoca je prenova zelo velik zalogaj, saj terja številne spremembe in prilagoditve njihovega delovanja. Po novem bo na avtobusih možno tudi plačevanje s kreditno kartico, zato verjame, da bo uporabniška izkušnja še boljša. Po novem bo šest glavnih linij, na katerih bodo vožnje pogostejše, ostale pa bodo povezovalne ali integrirane linije z manjšo frekvenco. Konec avgusta lani so že zagnali novo linijo G5, ki vozi med študentskim naseljem in fakultetami na Gosposvetski cesti čez središče mesta do nakupovalnega središča Europark, in je pri uporabnikih naletela na zelo dober odziv.

Ostalo prenovo so večkrat preložili, zdaj pa velja, da bo stopila v veljavo 31. januarja.

Na občini pri spremembah upoštevali večino od pobud občanov

Kot je pojasnil Mitja Klemenčič iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor, so pri snovanju sprememb upoštevali tudi predloge, zbrane v javni razpravi; prispelo je 674 pobud, upoštevali so jih 77 odstotkov. Osnovno omrežje se z 290 kilometrov zmanjšuje na 220 kilometrov, kar po njegovih besedah pomeni, da se racionalizira in poenostavi, hkrati pa poveča dostopnost. Po novem bo takih prebivalcev občine, ki do najbližjega postajališča javnega potniškega prometa ne bodo imeli več kot 300 metrov, 91 odstotkov, doslej je to veljalo za 85 odstotkov.

Glavne linije (G1-G6) bodo povezovale najgosteje naseljene dele Maribora z najpogostejšimi cilji potovanj in bodo vozile na od 10 do 20 minut. Povezovalne linije (P7-P19) iz ostalih predelov bodo vozile na vsaj 25 minut. Integrirane linije (I101-I112) pa bodo vozile vsaj dvakrat na dan v redko poseljena območja, kot so Hrastje, Gaj, Počehova in Kamniška Graba, in bodo z ostalimi linijami omogočale vožnjo predvsem šolarjem do osnovnih šol.

Vozni časi se bodo po Klemenčičevih besedah skrajšali na desetih povezavah, na primer na poti s Tezna ali novih stanovanjskih sosesk na Studencih in Pobrežju v središče mesta. Ponekod bo pot hitrejša tudi za 14 minut, dostopnost do linij z visoko frekvenco pa se z 39 dviguje na 69 odstotkov. Med povsem novimi linijami sta P17 in P14, ki vozita iz Košakov ali Limbuša do trgovskih centrov na Tržaški na južni vpadnici v mesto. Tam je po novem tudi P&R parkirišče.

Vzpostavljenih je 16 povezovalnih točk, kjer je možen dostop na primer do medkrajevnih avtobusov ali železnice. Posodobili so imena postajališč in dodali 33 novih. Eden od ciljev prenove sistema mestnega potniškega prometa je razbremenitev prometa v središču mesta, med drugim pri UKC-ju Maribor. Prav zaradi tega linija 1 ne bo več vozila po Ljubljanski cesti, ampak po Titovem mostu.

Vzporedno teče elektrifikacija javnega prevoza, na tem področju pa je Maribor po Klemenčičevih besedah v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji že zdaj v vrhu. Trenutno po Mariboru vozi devet električnih mestnih avtobusov in štiri mini vozila Maister. V celoti sta že elektrificirani nova linija G5 in sedanja linija 6 (po novem G6). Do leta 2030 nameravajo elektrificirati polovico voznega parka.