Novi vrtički bodo veliki od 25 do 75 kvadratnih metrov, največ pa jih nameravajo urediti v velikosti 50 kvadratnih metrov, so pojasnili na Molu.

Ograjeni bodo s skupno nizko ograjo in vrbovimi živimi mejami. Posamezen vrtiček bo del dolgih vrtov, ki spominjajo na barjanske njive, razmejevale pa jih bodo premostitve in kompostniki. Med posameznimi sklopi vrtičkov bodo oblikovani tudi sadovnjaki, ki bodo služili kot presledek v prostoru vrtičkov.

V Molu nameravajo dela začeti po 20. septembru, lastnike vrtičkov, ki z občino nimajo urejenega pogodbenega razmerja, pa pozivajo, naj jih odstranijo, sicer bo to na njihove stroške storila občina.

Za povečanje socialne vključenosti
Za najem vrtičkov je vse več povpraševanja, zanje se zanimajo tako mlade družine kot študenti, pojasnjujejo na občini. Kot navajajo, je pridelovanje hrane na manjših površinah tudi izredno pomembna povezovalna dejavnost z močnim potencialom medgeneracijskega sodelovanja in povečevanja socialne vključenosti, ob tem pa je tudi dobrodošla alternativa za socialno šibke prebivalce mesta.

Občani si želijo vrtiček v neposredni bližini, kamor se lahko odpravijo peš, kar je z vidika varstva okolja spodbuden podatek, menijo na Molu. Raziskava iz leta 2009 namreč kaže, da se 45 odstotkov občanov na svoje vrtičke odpravi peš, 26 odstotkov pa s kolesom. Le 16 odstotkov se jih do vrtička zapelje z osebnim vozilom, sedem odstotkov z motornim vozilom, šest odstotkov občanov pa za obisk vrtička uporablja mestni prevoz.

46 hektarjev za vrtičke
Za potrebe vrtičkarstva namenja ljubljanska občina 46 hektarjev zemljišč na 23 območjih. Ta so razporejena tako, da enakomerno oskrbujejo vse predele mesta, nahajajo pa se predvsem na robovih urbanih kompleksov, v predelih Zaloga, Polja, Hrušice, Štepanje vasi, Črnuč, Bežigrada, Vižmarij, Šentvida, Dravelj, Podutika, Brda, Livade ter med Malim grabnom in južno avtocesto.