Veriga petih hidroelektrarn na spodnji Savi bo po dokončanju proizvedla 692 gigavatnih ur električne energije na leto, kar trenutno predstavlja 5,3 odstotka slovenske porabe v letu 2013. Gradnja seveda še ni končana, v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) pa že razmišljajo, da bi ob HE v Posavju lahko postavili še sončne elektrarne in tako zgradili največji fotovoltaični sistem v Sloveniji, ki bi lahko proizvedel 42 gigavatnih ur električne energije.

Študijo so izdelali v krškem Savaprojektu. Ta je pokazala, da bi na 47 kilometrih brežin petih akumulacijskih jezer, kjer so primerne lokacije za postavitev sončnih modulov, lahko postavili kar 37 sončnih elektrarn. Njihova predvidena moč bi bila kar 38,6 megavata, kar je 15 odstotkov moči vseh sončnih elektrarn v Sloveniji. Po zadnjih podatkih je zdaj v naši državi postavljenih kar 3.340 sončnih elektrarn, katerih skupna moč znaša 256,1 MW. Tudi v Posavju že delujeta dve sončni elektrarni, in to ob HE Vrhovo, kjer so že združili vodno in sončno energijo, tako da dve fotovoltaični elektrarni proizvedeta skoraj 500 megavatnih ur elektrike letno.

Damjan Mežič, vodja projektov v Savaprojektu pojasni, da so upoštevali zgolj lokacije, kjer ima družba HESS koncesijo, to pa so tako brežine visokovodnih nasipov kot strehe strojnic teh HE. Mežič ob tem dodaja: "Primernih površin ob petih hidroelektrarnah od Boštanja do Mokric je okoli 47 hektarjev. Moč teh sončnih elektrarn bi znašala nekje 38,6 MW, kar prinese 42 GWh električne energije na leto. V študiji je ocenjena investicija na dobrih 50 milijonov evrov. Ta trenutek, kot vemo, pa se sončne elektrarne ne izplača graditi. Subvencije niso take, kot so bile pred leti, tako da se bo njihova ekonomičnost verjetno izplačala šele po letu 2020."

Tudi v družbi HESS po besedah njenega direktorja Bogdana Barbiča pravijo, da gre zgolj za študijo ene izmed možnosti, kako koristno združiti proizvodnje elektrike iz več virov in tako doseči sinergijske učinke. Po rezultatih opravljene študije bi v primerjavi z ločenim obratovanjem HE in SE tovrstno usklajeno delovanje družbi HESS prineslo od štiri do pet odstotkov višje prihodke od prodaje. Ali bodo sončne elektrarne v resnici postavili, kje in kdaj, pa je za zdaj po besedah Barbiča še prezgodaj napovedovati. Brez subvencij in prodaje emisijskih kuponov bi sistem lahko postal rentabilen, če bi se cena električne energije z današnjih od 40 do 50 evrov na MWh povišala za 155 odstotkov, ali če bi se strošek naložbe znižal za slabo tretjino (61,5 odstotka).

Seveda gre zgolj za študijo, zatrjujejo na Savaprojektu, kjer niso upoštevane različne omejitve, od administrativnih do okoljskih in družbenih. Ekonomski kazalniki pa kažejo, da gradnja sončnih elektrarn danes v Sloveniji ni več rentabilna, pravi Peter Žigante, direktor Savaprojekta, in dodaja: "Vesel sem, da imamo družbe, ki že zdaj razmišljajo o svoji prihodnosti. Takšna je tudi družba HESS, ki nam je zaupala izdelavo te študije. Kam bo vse to pripeljalo glede na reakcije, ne vemo. Vendar to idejo velja razvijati naprej. Gre za kompatibilnost rabe več energij. Sicer bi lahko po mojem mnenju še kakšno energijo prispevali zraven, je je kar veliko na našem koncu, če pomislimo še na termalno energijo, veter in vse drugo. Tako da bi energetska regija Posavje lahko kmalu postala tudi regija alternativnih virov energije."

Za MMC Goran Rovan