Gre za avtohtono istrsko pasmo, ki je najbolj prepoznavna po volu - boškarinu. Ponovna naselitev te vrste poteka v okviru projekta uporabe avtohtonih pasem za ohranitev okolja Slovenije in Hrvaške.

Odrasel preseže tudi tono in pol
Istrsko govedo je izjemna žival. Dolgo in mišičasto telo krasi bel ali pa rahlo siv kožuh, na glavi se bohotita rogova v obliki lire. Brez težav preživi v skromnem istrskem okolju, močna pleča pa so prilagojena za težaško delo na kmetiji. Raste sedem let, v tem času pa lahko preseže tono in pol telesne teže.

V naše kraje naj bi jih pripeljali že Rimljani ali pa Atilove horde. V slovenski Istri so boškarini izumrli, ker niso bili več ekonomsko zanimivi, pravi Miran Sotlar s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. "Perspektivo danes vidimo v tem, da jih vzgajamo kot mesno pasmo govedi, ki bo proizvajala meso za vrhunsko gastronomijo," je dejal.

Boškarini so naravni "gasilci"
Lastnik istrskega goveda je Kmetijsko gozdarska zbornica, pasejo pa se pod nadzorom kmeta Franca Vettorazzija. Poleg gospodarskih možnosti pa so pomembni še za ohranjanje okolja, meni Gordan Šubara, vodja projekta na hrvaški strani: "Ko ste prišli v Podgorje, ste lahko videli škodo, ki jo je povzročil požar. Boškarini pa so naravni gasilci, saj preprečujejo razširjanje gozda. Visoko donosne pasme v takem okolju ne preživijo, saj potrebujejo drugačno hrano. Istrsko govedo je tako zelo pomembno za ohranjanje okolja za ljudi in druge živali," je pojasnil Šubara.

Boškarin je pomemben tudi zato, ker je simbol Istre in predstavlja naravno in kulturno dediščino tega prostora. Desetglava čreda pa še ni dovolj za vzpostavitev trajnejše populacije, zato v okviru hrvaško-slovenskega sodelovanja pričakujejo, da se bo število istrskega goveda pri nas povečalo, ko bo padla meja s Hrvaško.

Matej Rodela, Radio Koper