Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odzivi deležnikov na zakon o odpravljanju posledic naravnih ujm so različni. Glavni pripombi deležnikov sta, da se vlada z njimi ni usklajevala pri snovanju interventnih ukrepov in da bodo morda zato intervencije na terenu težko uresničljive.
Zaradi posledic ujme je v Mežiški dolini še vedno brez dobave zemeljskega plina 413 odjemalcev, od tega največ v občini Mežica. V tej dolini je več kot deset tisoč ljudi brez pitne vode iz vodovoda. Sanacija bo trajala dalj časa.
Mlademu obrtniku Marku Piliću, ki s težko mehanizacijo nesebično pomaga ljudem na poplavljenih območjih, so nepridipravi v okolici Stahovice ukradli in poškodovali bager.
V šolah, kjer pouka zaradi sanacije po nedavnih ujmah še ne bo mogoče začeti 1. septembra, v prvih šolskih dneh načrtujejo dejavnosti na prostem oz. v nadomestnih prostorih. Večina šol bo sicer pouk začela normalno, izziv pa bo dostop otrok do šol.
Nedavne vremenske ujme so poškodovale tudi kulturno dediščino. Po besedah generalnega direktorja ZVKDS-ja Jerneja Hudolina je nujne posege treba izvesti čim prej, z nekaterimi pa ob poplavah pri kulturni dediščini ne gre pretirano hiteti.
Banke za pomoč po ujmi med drugim predlagajo ugodna posojila za obnovo domov s poroštvom države in zakonsko ureditev moratorijev. Predlagajo tudi enkratno majhno obdavčitev celotnega gospodarstva, obdavčitvi svojih dobičkov pa niso naklonjene.
Montažni most čez reko Mislinjo na državni cesti Dravograd–Slovenj Gradec pri Otiškem Vrhu je odprt za promet. V Mežici pa se pripravljajo, da bodo s pomočjo iz tujine postavili še dva mostova.
Od sobote bo po katastrofalni vodni ujmi na začetku meseca za ves promet znova prevozna cesta med Stahovico in Kamniško Bistrico, so sporočili z Občine Kamnik. Cesta bo prevozna le z dodatno prometno signalizacijo, urejen bo avtobusni prevoz.
Stanje na kmetijah po uničujočih poplavah je različno, pri tistih, ki so izgubile vse, bo potreben individualen pristop, je ob obisku Zgornje Savinjske doline dejala kmetijska ministrica Irena Šinko in kmete pozvala, naj se obrnejo na svetovalno službo.
"Naša glavna skrb je, da tiste vodotoke, ki so največja težava, poskušamo z nujnimi ukrepi sanirati do te mere, da v primeru deževja ne bi znova poplavljali," je ob obisku v poplavah prizadetih območij Ljubljane dejal državni sekretar Boštjan Šefic.
Največja težava po poplavah v Zgornji Savinjski dolini je čiščenje strug in zadrževalnikov, saj občinam primanjkuje težke mehanizacije, brez katere ne bodo mogli urediti pretočnosti vodotokov in prevoznosti cest.
Protipoplavni ukrepi, ki so bili zaradi preteklih vodnih ujm izvedeni na nekaterih delih Gorenjske, so se med zadnjim deževjem obnesli tako v Železnikih kot v Kropi in Jelendolu. A občine državo opozarjajo na nujno skrb za vodotoke.
Prenehala je veljati odredba poveljnika civilne zaščite, ki je zaradi varnosti omejevala dostop do poplavljenih območij. Odredba je bila izdana pred dnevom solidarnosti.
V nasprotju z naravnimi nesrečami v preteklosti je bila vojska tokrat na terenu že od prve minute, kar kaže na spremembo doktrine postopnosti. Na terenu ali v pripravljenosti je bilo več kot 600 vojakov, ki se jim je pridružilo 250 tujih vojakov.
Občine morajo prvo oceno škode, nastale v nedavni ujmi, popisati in sporočiti upravi za zaščito in reševanje do 1. septembra. Ob velikem obsegu škode pa je marsikje težava, kako zagotoviti zadostno število popisovalcev.
Agencija za zavarovalni nadzor priporoča fotografiranje stanja po poplavah, dodatno pa bodo v pomoč pri reševanju škodnega primera fotografije stanja pred poplavo. Kot poudarjajo, naj se naredi seznam uničenih stvari in shranjujejo računi za sanacijo.
Popis škode, ki jo je povzročila ujma, še poteka. V občini Dravograd so poplave po grobi oceni, brez upoštevanja gospodarstva, povzročile za več kot 10 milijonov evrov škode. V Braslovčah medtem iščejo možnosti za preselitev dveh naselij.
Intervencijski zakon, ki ga pripravlja vlada, naj bi vseboval tudi krizne namestitve starejših od 65 let, ki potrebujejo pomoč oziroma so ostali brez strehe nad glavo. Ti bi lahko našli prostor v domovih za starejše, če bi to želeli.
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je izdal odredbo o aktiviranju bolničarjev in prostovoljcev Rdečega križa ter drugih nevladnih organizacij, ki delujejo v sistemu zaščite in pomoči ter imajo ustrezna znanja za psihosocialno pomoč žrtvam poplav.
Premier Robert Golob in predsednik SDS-a Janeza Janša sta v pogovoru za POP TV poudarila nujnost enotnega nastopa politike pri odpravljanju posledic poplav. Janša je zagotovil podporo interventnemu zakonu. Program sanacije je po besedah Goloba v pripravi.
Neveljaven email naslov
