"Z vidika narave so poplave naraven dogodek, ki je pomemben tudi za ohranjanje narave, ohranjanje rečne dinamike in vodnih ter obvodnih ekosistemov, ki so na ta dogajanja prilagojeni. Ekstremne poplave lahko začasno zelo zmanjšajo populacije nekaterih vrst, vendar pa se te vrste v stabilnih in razmeroma dobro ohranjenih ekosistemih po naravni poti same obnovijo," so pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor in dodali, da je ravno zato zelo pomembno, da so rečni ekosistemi v dobrem, sonaravnem stanju. "Bistveno je, da z vsemi posegi krepimo ohranjenost in naravno odpornost ekosistemov."

Ob tem nas je zanimalo, kako so ekstremne poplave vplivale na rastlinski svet in ekosistem kot tak, kaj se je zgodilo z vsemi odpadki in kje so zdaj.

Kako se je ravnalo z onesnaženim muljem?

"Mulj, ki je vseboval težke kovine, je nevaren odpadek, zato je bil odpeljan na predelavo v Avstrijo v skupni količini 2200 ton," so povedali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo in dodali, da so preostali mulj na lokacijah začasnega skladiščenja uporabili za vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje, neuporabljeni material pa bodo odložili na ustrezna odlagališča.

Med izvajanjem izrednih ukrepov se je večina odvzetih naplavin iz reke Meže uporabila za zapolnitev zajed, zasipe in ureditev vodne infrastrukture na istem porečju, kar je približno 74.000 kubičnih metrov. "Cilj je bil, da se preostale naplavine v čim večjem obsegu uporabijo za potrebe gradnje suhega zadrževalnika na reki Meži, vendar se je na podlagi terenskega ogleda in analiz ugotovilo, da sestava in velikost naplavin nista primerna za ta namen," so pojasnili na ministrstvu.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih bo Direkcija RS za infrastrukturo v različnih prihodnjih investicijah porabila 100.000 m3 mulja, ki je nastal kot posledica poplav avgusta 2023.

Skupno je bilo prevzetih 41.652 ton odpadkov

Poplave so imele tudi negativne okoljske posledice. Del teh je bil saniran v času intervencijskih del. "Bo pa okoljska sanacija tudi predmet nadaljnjih dejavnosti v naslednjih letih, ki bodo potekale v okviru programov, ki bodo pripravljeni na podlagi 79. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS)," so pojasnili in dodali, da je bilo skupaj prevzetih 41.652 ton odpadkov. "V okviru interventnega odvoza, ki temelji na sklepu CZ RS o aktiviranju Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah, je organizacija CZ RS (v sodelovanju z MOPE-jem) prevzela 26.933 ton odpadkov. Na podlagi interventnega zakona (ZIUOPZP) je bilo do julija 2024 s prizadetih območij odpeljanih dodatnih 14.719 ton odpadkov." Pri tem so poudarili, da so bili odpadki predelani v skladu z veljavno zakonodajo.

Na vprašanje, ali so morali zaradi teh odpadkov prilagoditi delo na smetiščih, so sporočili, da so komunalna podjetja v pristojnosti občin. Ob tem so pripravili navodila za občine glede ravnanja z odpadki. "Prav tako poskušamo v programih za sanacijo petih občin v Mežiški dolini in prav tako v programu, ki ga pripravljamo za Celjsko kotlino, urediti prostor, kamor bi se, ob morebitnih poplavah, lahko v prihodnje odložila onesnažena zemljina ali mulj, da ne bi več prihajalo do podobnih razmer glede mulja."

Zaradi poplav nekateri kmetje ostali brez pridelka, pospešila se je rast tujerodnih invazivnih rastlin.

Sorodna novica Ujma nov udarec kmetom: številni ostali brez hrane za živali, tja že prihajajo tovornjaki krme

Vse pogostejše suše, močno in oblino deževje, poplave, neurja s točo in vetrom, pozeba ter vremensko pogojene bolezni in škodljivci vsako leto povzročajo veliko škodo v kmetijstvu. Tudi zaradi lanskih poplav je škoda velika.

"Močno in obilno deževje, katerega posledice so bile poplave, so vsekakor vplivale tako na količino kot tudi na kakovost pridelkov. Poplavljene površine je bilo treba sanirati, kontaminirano krmo in pridelke pravilno odstraniti. Neposredna škoda, ki so jo povzročile poplave, je bila velika. Veliko njiv, vrtov in travnikov je z deročimi vodami tudi izginilo," so sporočili s kmetijskega ministrstva in dodali, da je bila zaradi različnih razmer potrebna obravnava vsakega primera posebej.

"Tam, kjer je prišlo do nanosa mulja in kjer je prišla gladina vode do jedilnih delov rastlin, so bile razmere bolj problematične kot tam, kjer so rastline le določen čas stale v nižji vodi. Tla, ki jih je prekrivala onesnažena voda, še posebej, če je bilo na tla naneseno zemeljsko ali fekalno blato, je bilo treba sanirati (zasejati s posevki, ki niso namenjeni prehrani ljudi in živali) in jih pred nadaljnjo uporabo za pridelavo dati v analizo," so še pojasnili in dodali, da so se tam, kjer je voda stala dlje, lahko razvile glivične bolezni, rastline so propadale in prišlo je do izgube pridelka. Nacionalni inštitut za javno zdravje je priporočil, da se poplavljena zelenjava zavrže in se ne uživa.

Sorodna novica Invazivne vrste vsako leto povzročijo za skoraj 400 milijard evrov škode

"Ob poplavah lahko pride tudi do razširjanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin, zato smo v okviru sanacijskih programov namenili tudi sredstva za preprečevanje njihovega vnosa in širjenja," so sporočili in opozorili z Ministrstva za naravne vire in prostor.

Voda ni bila strupena le za pitje

Voda je bila po poplavah nekaj časa ponekod kontaminirana s fekalijami, raznimi olji, gorivom, pesticidi ... Zato je obstajalo tveganje za okužbo ali celo zastrupitev ob uživanju pridelkov, ki jih je poplavilo. "Tudi konzerviranje ne pomaga, še posebej pridelkov, ki jih je zajela z gorivom ali oljem kontaminirana voda," so povedali na ministrstvu.

"Direkcija RS za vode je pristopila k pripravi t. i. sistemsko povezanih ukrepov, v okviru katerih se sprotno vključujejo tudi okoljevarstveni vidiki na način, da se pri načrtovanju ukrepov preverjajo možnosti za izvedbo sonaravnih ureditev vodotokov in možnosti za optimalno vključevanje t. i. na naravi temelječih rešitev," so zapisali na Direkciji Republike Slovenije za vode in dodali, da sistemsko povezani ukrepi predstavljajo izhodišče za načrtovanje ustrezne popoplavne obnove ob upoštevanju podnebnih sprememb.

Sorodna novica Za naložbe v vodotoke v prihodnjih letih 10-krat več sredstev

"Celovito urejanje vodotokov pomeni, da z ustreznimi ukrepi na izviru (povirju) zadržujemo plavje in nanose, v srednjem in spodnjem toku pa urejamo zadrževanje in nadzorovano razlivanje ter zmanjšujemo erozijske procese. Obenem pa se moramo zavedati in razumeti naravne procese, povezane z vodotoki," so poudarili in dodali, da mora biti odločitev, katero vrsto ukrepov izbrati, strokovno utemeljena. "Težiti moramo k "na naravi temelječim rešitvam" (angleško Nature-based Solutions – NbS), kar pomeni, da moramo vodi dati prostor, načrtovati ukrepe, s katerimi ne škodujemo obvodnim habitatom, ter urejati struge vodotokov in graditi vodnogospodarske objekte, s katerimi preprečimo škodljivo delovanje voda."

Koliko živali je poginilo zaradi poplav?

Med poplavami in po poplavah smo lahko v medijih brali o različnih (ne)srečnih zgodbah živali, ki so bile prizadete v poplavah – od pasjih ljubljenčkov pa vse do goveda. Med najbolj znanimi je zagotovo zgodba o teličku Gomziju, ki jim ga je po večdnevni reševalni akciji le uspelo rešiti izpod ruševin. Kako je bilo poskrbljeno za živali in koliko živalskih smrti so poplave terjale?

Sorodna novica Po skoraj tednu dni izpod blata na Savinjskem rešili telička Gomzija

Pri izvajanju ukrepov po poplavah so uradni veterinarji posredovali pri odstranitvi poginjenih živali, in sicer pri odstranitvi 29 glav goveda, enega teleta, 120 kokoši in petih koz. Trupla živali je odpeljala veterinarska higienska služba, so sporočili z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Ob tem v številke niso všteti pogini, ki niso bili sporočeni uradnim veterinarjem.

"UVHVVR ni bil obveščen o usmrtitvah živali zaradi poplav. Zaradi stika krme s poplavno vodo pa je bila krma neprimerna za krmljenje živali," so odgovorili na vprašanje o morebitnih evtanazijah živali in dodali, da niso prejeli prijav mučenja živali, ki bi bile povezane s poplavami.

Sporočili so še, da so pripravili navodila o postopkih ravnanja imetnikom rejnih živali in izvajalcem dejavnosti, ki so bili prizadeti v poplavah. V njih so določili postopek odjave poginjenega goveda, postopek odjave izgubljenega goveda, postopek premika goveda, drobnic, prašičev ali kopitarjev na drugo lokacijo, postopek ravnanja v primeru izgube drugih živalskih vrst, postopek zakola goveda v klavnicah z izgubljenim ali uničenim potnim listom.