Intenzivno vremensko dogajanje se je začelo že med 12. in 26. julijem, ko se je po Sloveniji v samo dveh tednih zvrstilo več kot 80 odstotkov vseh letošnjih neurij. Nato so 1. avgusta pri Ilirski Bistrici doživeli celo tornado, in ko je že kazalo, da nas vreme letos ne more več presenetiti, je Slovenijo 3. in 4. avgusta zajelo obilno, marsikje celo rekordno deževje, ki je povzročilo uničujoče poplave in – tudi zaradi predhodne namočenosti tal – sprožilo na tisoče zemeljskih plazov.

Slovenijo je s tem prizadela najhujša naravna katastrofa v zgodovini države – o škodi po ujmi niso poročali le v 30 od 212 slovenskih občin. Narasle reke in hudourniki so marsikje po državi prestopili bregove in z rušilno močjo poplavljali in odnašali hiše, podjetja, avtomobile, uničevali ceste, mostove, gozdove, polja in drugo premoženje, številni kraji so bili več dni odrezani od sveta, plazovi pa so ponekod pretrgali tudi energetske, telekomunikacijske in vodovodne povezave. Najbolj prizadete so bile Zgornja Savinjska dolina in kraji ob Savinji, Koroška, deli Gorenjske in osrednje Slovenije, Podravje in Pomurje.

Sorodna novica Avgustovske poplave po silovitosti in obsegu presegle vse dosedanje ujme

Poplave in odpravljanje njihovih posledic so terjali tudi več smrtnih žrtev – prvi dan je policija potrdila tri smrti, v naslednjih dneh pa se je število povzpelo na sedem, pri čemer v nekaj primerih točen vzrok smrti ni bil dokončno potrjen. A glede na prizore, ki smo jim bili priča, je pravzaprav čudež, da ni med besnenjem narave umrlo več ljudi. Številne so pred najhujšim s streh in dreves reševali helikopterji.

Ljudje s prizadetih območij so z zaskrbljenostjo in strahom spremljali vsak naslednji napovedani dež. Nekajkrat se opozorila vremenoslovcev na srečo niso uresničila, več neurij z obilnim dežjem in močnim vetrom pa je nato del Slovenije znova zajelo v obdobju med 27. oktobrom in 6. novembrom. Najhujše posledice je jesenski val neurij povzročil na območju Baške grape, poplavljalo pa je tudi morje na slovenski obali.

"Takrat smo vsi mislili, da se nam kaj hudega ne more zgoditi, pa se vseeno je"

Med najbolj prizadetimi občinami po avgustovski ujmi je bila Črna na Koroškem. Njena županja Romana Lesjak je prihod ujme spremljala s Šolte, pobratene dalmatinske občine, kamor je na začetku avgusta odpotovala na njihov občinski praznik. "Ko sem prek spleta spremljala vodostaj reke Meže, sem ugotovila, da nenormalno narašča, tudi na svoj profil na Facebooku sem zato napisala opozorilo, naj ljudje svojo lastnino umaknejo na varno. A takrat smo najbrž vsi mislili (kljub opozorilom meteorologov), da se nam kaj hudega ne more zgoditi, pa se vseeno je," se spominja noči s 3. na 4. avgust.

Kmalu je postalo jasno, da je stanje izredno resno, zato se je s prvim jutranjim trajektom odpravila na pot proti domu, a dlje od Ljubljane zaradi zalitih avtocest ni prišla. Prenočila je pri nečakinji na Škofljici, od koder je komunicirala z regijskimi centri, drugimi župani in obrambnim ministrstvom, ki je aktiviralo načrt Vihra, s katerim so se v intervencijo vključili tudi vojaki. "S te plati je bila sreča v nesreči, da me takrat ni bilo v Črni. Ker je bila tam kmalu prekinjena telekomunikacijska povezava, jaz pa sem s Škofljice lahko komunicirala z drugimi pristojnimi organi in usklajevala prve intervencijske ukrepe," je dejala.

Do rodne Črne na Koroškem se je nato prebila v soboto zjutraj – do koder je šlo z osebnim avtomobilom, nato sta jo čez uničene dele cest in plaze s terenskim vozilom prepeljala dva domačina, zadnji del pa je prehodila. "Ko sem prišla v Črno, sem bila zelo pretresena nad tem, kaj se je zgodilo s krajem. Ampak veliko časa za razmislek ni bilo, saj je bilo treba takoj pristopiti k akcijam," se spominja vrnitve v opustošene domače kraje.

"Omenjal je katastrofo, nato pa je zmanjkalo signala"

V času, ko je Slovenijo prizadela katastrofalna ujma, je bil na Hrvaškem, kjer je dopustoval, tudi Klavdij Strmčnik, župan Luč, ki so prav tako med najbolj prizadetimi občinami. Ob začetku intenzivnih padavin je bil še ponoči v stiku s poveljnikom civilne zaščite, ki ga je opozarjal, da razmere postajajo vse bolj resne, zgodaj zjutraj pa ga je o razmerah obvestil še podžupan, nato pa je bila komunikacija z domačimi kraji pretrgana.

"Klical me je, medtem ko se je skušal pripeljati v službo. Rekel je, da je vse skupaj zelo čudno, slišal sem še, da je omenjal katastrofo, nato pa je zmanjkalo signala in komunikacija z ljudmi v Lučah ni bila več mogoča. Nato sem poklical še župana sosednje občine Ljubno, ki mi je potrdil, da je prišlo do katastrofe, in mi ob tem dejal, naj se ne poskušam vračati, ker so domači kraji nedostopni," se spominja Strmčnik. Na poti domov se je moral izogniti še poplavam, ki so prizadele Hrvaško, v Luče pa se je nato čez Avstrijo, kjer je bila ohranjena še edina kolikor toliko prevozna cestna povezava z Zgornjo Savinjsko dolino, vrnil v noči na nedeljo. "Slike marsikaj pokažejo, ampak ko pa vidiš to v živo, kaj je naredila narava, dobiš pa tak tesnobni občutek, da težko to pišem," je dejal o prihodu v Luče.

Skoraj za 10 milijard evrov škode, brez strehe nad glavo ostalo 335 družin

Do nedelje so se vremenske razmere umirile, večina rek je upadla, vse bolj pa so se začele kazati uničujoče posledice naravne katastrofe. Škoda je bila neposredno po dogodku ocenjena na 500 milijonov evrov, a se je hitro množila. Na koncu je bil znesek neposredno prijavljene škode vključno z oceno stroška obnove ocenjen na 9,9 milijarde evrov. Ob tem pa sta, tako kot že večkrat v najtežjih trenutkih, med ljudmi vzniknili solidarnost in povezanost. Pri odpravljanju posledic ujme je sodelovalo na tisoče prostovoljcev, vojska, policija, več kot 25.000 gasilcev, pripadniki civilne zaščite, Rdečega križa in Slovenske karitas. Vlada je 14. avgust razglasila za dan solidarnosti, ki je bil dela prost in namenjen pomoči pri odpravljanju posledic ujme, po državi pa so se odvijale številne dobrodelne prireditve in akcije, s katerimi so se zbirala sredstva za prizadete občane.

"V tistih dneh smo bili vsi izjemno povezani, vsi smo vedeli, da imamo isti cilj, da je treba pomagati prizadetim, reševati domove. Tistih 10 dni, ko je bila najbolj intenzivna akcija, je bila solidarnost brezmejna, takšnih odnosov med ljudmi bi si človek želel vsak dan, ne le ob tako hudih katastrofah," o vzdušju po poplavah pove županja občine Črna, v kateri je po zadnjih ocenah nastalo za okrog 200 milijonov evrov škode. Najhujše posledice je ujma v Črni zadala petim družinam, ki so ostale brez svojih domovanj.

Še več ljudi je brez strehe nad glavo ostalo v občini Luče, v kateri so največ težav povzročali plazovi. Skupne škode je bilo v občini za 92 milijonov evrov. "Samo v Strugah je 11 objektov, v katere se ljudje morda ne bodo vrnili. Vsi naj bi bili preseljeni na varnejšo lokacijo. Poleg tega imamo še 10 uničenih objektov," je pojasnil Strmčnik.

Po zadnjih podatkih je po celotni Sloveniji na seznamu 335 stanovanjskih hiš, ki jih bo treba po avgustovski ujmi porušiti. Odločitev še ni dokončna, sklepi o rušenju bodo predvidoma pravnomočni aprila, a dejstvo je, da se bodo morale številne družine seliti na nove lokacije. Na odločitev o selitvi prebivalcev Strug bo vplivala tudi analiza plazu, ki ogroža naselje. "Upanje umira zadnje," je o tem, da bi se vendarle kaj lahko spremenilo in odločitev obrnilo v korist ljudi, ki si selitve na novo lokacijo ne želijo, dejal župan Luč.

Po prvih intervencijah sledi dolgotrajna obnova

Pri prvi obnovi so v Sloveniji pomagale tudi številne ekipe iz tujine, od koder so med drugim pošiljali težko mehanizacijo, humanitarno in finančno pomoč ter vojaške ekipe. "Lahko rečem, da se je k intervenciji pristopilo takoj, s tem da je bilo takrat na terenu absolutno premalo mehanizacije, vseskozi smo opozarjali, da je potrebnih več bagrov. Mislim, da je bilo pri tem tudi marsikaj zamujeno – v tistih najlepših dneh v avgustu in septembru, ki sta bila suha in topla meseca, smo bili mogoče premalo deležni pomoči oziroma premalo mehanizacije je bilo na terenu," o začetku odpravljanja posledic pove županja Črne na Koroškem.

Sorodna novica Od obupa do upanja: "Kot da naše hiše nikoli ni bilo, vse je zradirano."

"Vsi stremimo k temu, da ta sanacija ne bi trajala desetletje, pač pa, da bi v čim krajšem času obnovili, kar je bilo uničeno, predvsem vodotoke in ceste. Vsekakor si želimo, da bi bila ta obnova tudi razvoj, ker želimo stvari, ki so uničene, tudi izboljšati," je poudarila. Ob tem opozarja, da se je položaj sicer obrnil – če je sprva primanjkovalo strojev, zdaj primanjkuje predvsem delavcev, dela na vodotokih pa otežujejo tudi nizke temperature.

Marsikje je bil prvi izziv vzpostaviti povezave, da bi pomoč sploh lahko prišla. Tudi v Lučah je bilo odpravljanje posledic neposredno po ujmi oteženo zaradi popolnoma uničenih cestnih povezav, vojska je tja na pomoč prišla šele po 14 dneh, prva dodatna težka mehanizacija pa šele konec avgusta, tako da je resno odpravljanje posledic v občini steklo šele skoraj mesec dni po katastrofi.

Zaradi onemogočenega dostopa so v Lučah zamudili tudi prvi val prostovoljcev, ki na najbolj prizadeta območja v dneh po poplavah niso mogli priti. "Ko smo septembra vzpostavili povezavo, je bilo dopustov in počitnic že konec in ljudi, ki bi imeli čas pomagati, ni bilo več niti približno toliko," je pojasnil Strmčnik. "Do konca leta bomo imeli zdaj urejene vsaj glavne potoke in ceste do kmetij, da bodo kolikor toliko normalno prevozne. Prava sanacija pa pride na vrsto naslednje leto, ko se bomo lahko temu posvetili bolj sistematično," je pojasnil župan.

Župani ocenjujejo, da se je država odzvala dobro, a si želijo pohitritve postopkov

Poplave so postale tudi ključno vprašanje politike. Poleg slovenskega političnega vrha si je samo nekaj dni po poplavah njihove posledice v Sloveniji ogledala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je ob tem obljubila več sto milijonov evropske pomoči, potek odpravljanja posledic pa si je konec avgusta na terenu ogledal tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. V prvem odzivu je bila politika soglasna pri potrjevanju novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, interventnega zakona za pomoč prizadetim prebivalcem, občinam in gospodarstvu po poplavah ter rebalansa proračuna, ki je za pomoč in odpravo posledic namenil več kot pol milijarde evrov.

Sorodna novica Slovenija v letu 2023: Poplave, ministrske menjave in strm padec podpore vladi

A politična enotnost po katastrofi je počasi izgubljala zagon. Pojavili so se očitki o prepočasnih ukrepih, po izgubi zaupanja premierja Roberta Goloba je odstopil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Državni zbor je sredi decembra ob nasprotovanju gospodarstva in bank zaradi dodatnih obremenitev potrdil tudi vladni predlog krovnega zakona o obnovi po ujmi, ki naj bi omogočil hitro normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče.

Župani ob tem pozivajo predvsem k odpravi birokratskih preprek, ki bi dodatno oteževale sanacijo. "Zdi se mi, da je res treba birokratske ovire zdaj odplakniti in na terenu delati operativno, ker si res ne moremo privoščiti, da bi v 2024 samo zbirali papirje, pač pa moramo delati," poudarja županja Črne na Koroškem. "Kar se tiče finančne pomoči, lahko za zdaj rečem, da kar je bilo s strani državne strani obljubljeno, je bilo tudi uresničeno," je dodala.

Strmčnik ocenjuje, da je vlada po poplavah ponudila številne dobre rešitve, a meni, da bi lahko upoštevala več ukrepov, ki so jih predlagale občine. "Predsednik vlade je občine večkrat pozval – napišite pripombe, predloge, kaj se mora v zakonodaji sprejeti, da boste lahko na terenu reševali zadeve. A ko potem pošlješ na vlado ali na ministrstvo kakšno pobudo, kako bi se morala zadeva urediti, naletiš na gluha ušesa," je dejal. Dva amandmaja so v okviru obravnave intervencijskega zakona župani Zgornje Savinjske doline želeli vložiti prek poslanca opozicijske stranke SDS, ki prihaja iz njihovih krajev, a sta bila oba zavrnjena. Strmčnik je zaradi tega razočaran in poudarja, da bi morala politika pri takšnih vprašanjih preseči ideološke delitve in delovati v dobro ljudi in države.

Želje za leto 2024: da bi bila narava čim bolj prizanesljiva, ljudje pa složni

Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je bila zaradi svojih prizadevanj pri obnavljanju občine nominirana za Delovo osebnost leta in za Slovenko leta. Kot poudarja, sta ji nominaciji v izredno čast in ponos in ju razume kot prepoznanje skupnih prizadevanj celotne koroške regije. "A vse bi dala, samo da se to ne bi zgodilo. Letošnje dogajanje je povzročilo ogromno človeških stisk, otroci in številni odrasli se bojijo vsakega napovedanega dežja," je dodala.

Oba z županom Strmčnikom si predvsem želita, da bi občani in občanke v letu 2024 ohranili del solidarnosti in složnosti, ki sta med njimi vzniknili v najhujših trenutkih, ter da se takšni pretresi ne bi ponovili. "Moment neizmerne solidarnosti gre prej ali slej mimo, kmalu se začnejo zadeve spet individualizirati, vsak začne gledati na svoje težave. Zdaj je situacija gotovo malo drugačna, ni več tiste velike medsebojne povezanosti, ampak ne morem reči, da je kaj hujšega. Vsekakor si želim, da bi bilo leto 2024 do nas bolj prijazno in da bi mi vsi skupaj stremeli k enemu cilju – spraviti svoje domove in Črno nazaj na noge," je poudarila županja Romana Lesjak.

"Upam, da je bil to enkratni dogodek, čeprav glede na vse izkušnje in vremenske ter podnebne spremembe, ki se dogajajo, nikoli ne veš. Najbolj si želim, da bi našo občino v nekaj letih uredili nazaj, da bo taka, kakršna je bila. Čisto enaka seveda ne bo, ampak da jo poskušamo narediti na tak način, da bodo ljudje zadovoljni. Sicer pa lahko človek največ naredi sam, to je dejstvo, a ob tem upam, da tudi država ne bo pozabila na nas," je dejal župan Luč Strmčnik.