Kot je po četrtkovi seji vlade povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ima Evropska komisija šest tednov, da odloči o vlogi, pri čemer sam upa, da bo svojo presojo končala prej in da bo Slovenija čim prej deležna sredstev za obnovo po naravni katastrofi. Vlada je sicer vlogo v Bruselj poslala teden dni pred iztekom roka.

Slovenija na podlagi poslane vloge iz solidarnostnega sklada, ki je instrument EU-ja za pomoč po naravnih nesrečah, pričakuje do 400 milijonov evrov, pri čemer je skladno z izraženo pripravljenostjo komisije zaprosila za avans 100 milijonov evrov v tem letu, do 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev pa pričakuje v prihodnjem letu.

Vlada je neposredno škodo in sredstva za odpravo posledic ujme pred dnevi na podlagi metodologije PDNA (Post-Disaster Needs Assessment), ki predstavlja v EU-ju uveljavljeno nadgradnjo nacionalne metodologije in po pojasnilih pristojnih omogoča hitrejše in bolj celovito ocenjevanje posledic po naravni katastrofi, ocenila na 9,99 milijarde evrov.

Sorodna novica Von der Leyen po ogledu prizadetih območij: Sloveniji iz solidarnostnega sklada 400 milijonov evrov

Visoke številke, ki so v javnosti predmet pomislekov in kritik o pretiravanju, vsebujejo vse vidike škode ob naravni nesreči ter stroške sanacije poškodovanih območij in vrnitev v prvotno stanje. Ocena upravičenih stroškov znotraj te ocene znaša približno 6,8 milijarde evrov. To so po pojasnilih ministrstva torej tisti stroški, ki so v breme javnih financ in spadajo v glavne kategorije upravičenih izdatkov.

Ukrepi, ki jih je skladno z uredbo EU-ja mogoče financirati iz solidarnostnega sklada, so med drugim takojšnja usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja; zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb; takojšnja zagotovitev preventivne infrastrukture in urejanje prizadetih območij.