Nekdanji gospodar znane dunajske pražarne kave je namreč svoj pečat pustil tudi v Črncih pri Apačah. Na svojem posestvu je omogočal preživetje številnim domačinom, skrbel pa je tudi za gospodarski napredek kraja. Med drugim je bil prvi, ki je prispeval, da je električna energija prišla na to območje, pove Dušan Ščap proučevalec zgodovine Črncev.

Njegovi potomci pa si že desetletja prizadevajo za vrnitev premoženja. V prvi vrsti gre za nekdaj prestižni Meinlov dvorec, ki neslavno propada, ter 236 hektarjev zemljišč. Vendar je upravna enota Gornja Radgona njihov zahtevek že tretjič zavrnila.

Niso uspeli dokazati, da ni bil državljan
Glavni razlog za zavrnitev denacionalizacijskega zahtevka Meinlovih dedičev je dejstvo, da niso uspeli dokazati, da Meinl v spornem obdobju ni bil avstrijski državljan, pojasnjuje Marjan Potisk,načelnik upravne enote Gornja Radgona. "Nikakor ni mogel izgubiti državljanstva 1920. leta, ker je bil mladoleten, saj je bil rojen leta 1903 in ima državljanstvo do polnoletnosti," razlaga Potisk in dodaja, da je tudi njegov sin, rojen leta 1930 na Dunaju, dobil avstrijsko državljanstvo po starših.

Zahtevku Meinlovih dedičev pa ne govori v prid tudi dejstvo, da je Meinl po drugi svetovni vojni zaprosil za odškodnino zaradi odvzetega premoženja v Republiki Avstriji. In to je tudi glavni argument, da bo upravna enota izdala zavrnitveno odločbo.

Če se bodo Meinlovi dediči na postopek pritožili, utegne kmetijsko ministrstvo primer spet vrniti v presojo upravni enoti. Postopek za dvorec, za katerega je pristojno ministrstvo za kulturo, pa se še ni začel.