Čeprav se je Jožef Klekl pred poldrugim stoletjem 13. oktobra rodil v vasi Krajna v zdajšnji občini Tišina, je največji pečat svojega dela pustil v Črenšovcih, kjer so mu pred tremi desetletji postavili doprsni spomenik, zdaj pa bo v tamkajšnji župnijski cerkvi našel še svoj večni mir. V Črenšovcih, kjer je izdajal tednik Novine in druge publikacije, je delal za prekmursko ljudstvo, ki je tedaj živelo pod ogrskim delom monarhije.

Sorodna novica Prizadevanja za priključitev Prekmurja: "To je bila skupna akcija"

Županja Vera Markoja pravi, da bo odslej v spomin na Klekla in njegove zasluge v novem krožišču plapolala ogromna slovenska zastava, saj je bila ta prvič na prekmurskih tleh izobešena prav ob njegovi novi maši julija leta 1897: "Bolj ko spoznavamo Jožefa Klekla in njegovo predano darovanje tako človeku kot narodu in ljubezni do domovine, bolj lahko trdimo, da je bil domoljub izjemnih razsežnosti." Tudi po njegovi zaslugi je namreč na zborovanje v Beltince pred 105 leti prišlo kar 20 tisoč ljudi.

Domoljubje v Črenšovcih še danes negujejo na različne načine, Kleklove posmrtne ostanke pa bodo pokopali jutri popoldne, pravi murskosoboški škof Peter Štumpf: "In ob polaganju krste v grob v kapeli Fatimske Matere božje v jožefinski cerkvi bomo zapeli Kaj je Müra šepetala." Ta pesem je med ljudmi, poleg njegove Slovenske krajine, nekakšne prekmurske himne, zelo priljubljena.

Kot je bil Klekl sam, dodaja črenšovski duhovnik Zoran Car: "Črenšovci bodo zdaj postali še bolj Kleklovi, kot so bili, in naj se glas velikega Klekla še bolj širi med narodom ter spodbuja k ljubezni do domovine, našega jezika in do vere." Pa tudi do medsebojnega razumevanja in sodelovanja, v duhu katerega bodo do konca Kleklovega leta tako v Črenšovcih kot drugje pripravili še nekaj zanimivih dogodkov.