Avtor in lastnik eksponatov Jože Muršič prvič v zgodovini Slovenije postavlja na ogled celotno dokumentacijo, predloge, negative, skratka vse, kar je povezanega z Lipo, ki je med letoma 1989 in 1992 vsaj med ljudmi že veljala za slovenski denar, a se je potem zgodilo drugače. Razstavo je sicer pripravilo Društvo zbirateljev Pomurja Lindva in bo odprta do 20. julija.

Idejo o prvem pravem slovenskem denarju je zasnoval dr. Bogdan Oblak - Hamurabi in kmalu je postala simbol želje po samostojnosti. Takratni jugoslovanski dinar je namreč spremljala hiperinflacija. "Zdaj pa se je naenkrat pojavil neki novi moment. Mogoče je bila tudi zato pri narodu tako priljubljena in tudi priznana," pravi Muršič, lastnik eksponatov in avtor razstave. Predvsem pa zato, ker je imela kritje v zlatu in kovinah. "Deleži so se kupovali tako, da si prinesel, ne vem 5, 10 kg jugoslovanskih kovancev in za to dobil pol recimo lipe," pravi Franc Koren iz društva zbirateljev Pomurja.

Čeprav je bil natisnjen samo bankovec za eno lipo, je segel v srca ljudi. "Ko smo plačali, ne vem, dve pivi naročili, kar je bila nekje protivrednost ene lipe, so rekli ne, štiri piva dobite za ta denar," še pravi Koren. Vendar se je zgodba s slovensko lipo končala, še preden se je pošteno začela. 9. oktobra 1991 so bili namreč izdani prvi slovenski tolarji.

In tako je leta 1992 slovenska lipa dokončno izgubila boj s slovenskim tolarjem, njen idejni oče pa je to zaznamoval z izdajo prav posebnega bankovca - enega hlapca.