"Ogromna podpora ustanovitvi CI nosi jasno sporočilo za okoljsko ministrstvo in istrske župane, tj. da ljudje želijo svojo neokrnjeno naravo ohraniti in da ne dovolijo kakršnih koli posegov vanjo. Obenem podpirajo rešitev, ki bo dobra za vse, kar pa zajezitev Suhorce oz. Padeža zagotovo ni," je v imenu civilne iniciative zapisal njen predstavnik Mario Benkoč.

Prebivalci Brkinov in Vremske doline so tako "usklajeni, da je neokrnjena narava bogastvo Brkinov, ki bogati kakovost življenja in je hkrati priložnost za razvoj butičnega turizma ter ni primerna za velike infrastrukturne projekte in s tem povezano degradacijo okolja, vplive na kmetijstvo in sadjarstvo, po katerih so Brkini znani, ter poslabšanje kakovosti življenja njenih prebivalcev".

Sorodna novica V Brkinih zaradi napovedane gradnje "novega Bohinjskega jezera" na nogah

Ob tem so opozorili na vpliv, ki bi ga imela akumulacija Padeža tako na regijski park Škocjanske jame kot tudi na biosferno območje Krasa.

Civilno iniciativo so ustanovili, ker ministrstvo za okolje in prostor, istrski župani in Rižanski vodovod Koper še vedno vztrajajo pri akumulaciji Padež kot najboljši rešitvi za dodatni vodni vir, čeprav tamkajšnje prebivalstvo, kraško-brkinske občine, javni zavod park Škocjanske jame ter strokovnjaki menijo, da obstajajo veliko boljše rešitve.

"Z različnimi dejavnostmi želimo preusmeriti namene ministrstva za okolje in prostor po degradaciji in uničenju našega okolja v povezavo vseh vodovodov, ki je najcenejša, hitrejša in okolju prijazna rešitev ter zagotavlja varnost oskrbe s pitno vodo celotni obalno-kraški regiji in širše, namesto samo Istri," so poudarili.

Tako so se odločili za ustanovitev civilne iniciative, s čimer bodo postali stranka v postopku in bodo posledično lahko zahtevali informacije od pristojnih ter podajali mnenja in pritožbe.

Kot so dodali, se strinjajo glede pomena stabilnega vodnega vira za Istro, "a ne na račun uničenja okolja, bistvenega poslabšanja kakovosti bivanja več tisoč ljudi in morebitne izgube statusa Unescove svetovne naravne in kulturne dediščine".

Med alternativnimi rešitvami, ki ne bi zahtevale takšne degradacije okolja, so navedli povezavo kraškega, ilirskobistriškega in rižanskega vodovoda, gradnjo vodovoda iz zajetja Malni do Rodika ter uporabo vode iz zajetij Mola in Klivnik.