Podpisniki kot člani akademske skupnosti poudarjajo, da sta temeljni načeli univerzitetnega delovanja akademska svoboda ter delovanje v skladu z najvišjimi etičnimi standardi.

Nasprotno pa so na Univerzi na Primorskem (UP) priča potezam v nasprotno smer, piše v javnem pismu (v celoti objavljenem v okvirčku). Vodstvu očitajo številne poteze, ki sprožajo "dvom o zakonitem in legitimnem trošenju javnih sredstev".

Prvopodpisani so: profesorja Lenart Škof in Rado Pišot, izredni profesorji Egon Pelikan, Vesna Mikolič in Mateja Sedmak, docenta Boštjan Simunič ter Nadja Furlan Štante ter predavateljica Astrid Prašnikar. Seznam prvopodpisanih dopolnjujeta nekdanja rektorja Rado Bohinc ter Lucija Čok.

"Nepotizem pri zaposlovanju"
Prvi očitek je "nesistemsko in nenamensko zaposlovanje" na rektoratu. Številne nove zaposlitve zaznamujejo "sporne nepotistične povezave", kar otežuje argumentacijo akademske skupnosti proti državnim rezom v visoko šolstvo.

Medtem ko ima UP že veliko zaposlenih pravnikov, je UP pod Marušičevim vodstvom za storitve enega samega zunanjega odvetnika odštel 178.000 evrov, navajajo podpisniki.

Marušiču očitajo favoriziranje: poslovanje z nekaterimi zasebnimi družbami, kanaliziranje raziskovalnega in pedagoškega denarja le nekaterim članicam univerze ter promoviranje le določenih študijskih programov, medtem ko se "drugi borijo za obstoj".

"V času, ko so bile nekatere od njih prisiljene ukinjati programe in na novo akreditirane opuščati, ko so nekateri kolegi zaradi blokade zaposlovanja zaposleni do dvojne obremenitve, ko je zastala prav vsaka prepotrebna investicija v prostore univerze, so take prakse naravnost uničujoče za zaupanje v delo univerze," piše v javnem pismu.

Tako kot nesprejemljivo označujejo povezovanje znanstvenih in pedagoških srečanj z zasebnimi nameni, kot je rektorjev rojstni dan, in plačevanje stroškov zanje z javnim denarjem.

Onemogočanje nadzora
Medtem ko bi morala univerza kot javna ustanova delovati po najvišjih standardih transparentnosti, vodstvo onemogoča pregled poslovanja javnim revizorskim službam celo s tožbo proti ministrstvu.

Marušiča pozivajo, naj takoj, po lastni dolžnosti in brezpogojno spoštuje načelo transparentnosti poslovanja javne ustanove.

Prestrezni računalnik za zaposlene
Med dopustom vodje računalniško-informacijskega centra UP-ja je "posebna firma" v informacijski sistem namestila t. i. prestrezni računalnik. Vodstvo naprave ne želi pojasniti, kar je v času, ko svet pretresa odkritje skrivnih programov za poseganje v zasebnost uporabnikov elektronske pošte, "najhujša nočna mora za ugled univerze", v naslednjem očitku sporočajo podpisani.

"Izogibanje pojasnilom"
Marušiču očitajo še izogibanje pojasnilom, beg pred novinarji, skrivaško vodenje konferenc ter sistemsko vlaganje tožb zoper predstavnike sedme sile. Marušiča pozivajo, naj tožbe nemudoma umakne ter poskrbi za popolno sodelovanje z javnostjo in mediji z odprtjem dokumentacije.

Skrhani notranji odnosi
Marušič po njihovi oceni univerzo vodi avtokratsko. Pozivajo ga, naj neha zaostrovati konflikte in jemati avtonomijo članicam univerze. Še več, preneha naj prakso "hujskanja, ustrahovanja in razdiranja enotnosti", ki krhajo notranje odnose v akademski skupnosti, piše v pismu.

Marušič po njihovih trditvah z zaposlenimi obračunava z vlaganjem tožb, odvzemanjem pooblastil, sodnimi postopki in krivimi ovadbami.

Število študentov UP-ja je v nasprotju s trendi v zadnjem letu padlo za kar sedem odstotkov, ugled univerze je omajan do skrajnosti, zato je čas, da se rektor zamisli, javno sporoča 98 podpisnikov.