Inšpektorica za ribolov zgolj za zahodni del države letno prejme od 60 do 90 prijav za nezakonit ribolov, ki posameznika lahko stane najmanj 250 evrov, medtem ko je kazen za okoljsko škodo, ki pa se v zadnjih letih zmanjšuje, do 1500 evrov. Za še učinkovitejši nadzor v Ribiški zvezi Slovenije predlagajo tesnejše sodelovanje ribiških čuvajev in policije.

V Sloveniji je več kot 300 ribiških čuvajev, ki zaznavajo različne kršitve, pojasnjuje ribiška inšpektorica Barbara Bizjak: "Najpogostejša kršitev je še vedno ribolov brez ribolovne dovolilnice. Pogosto so storilci tujci, proti katerim nimamo nobene pametne možnosti ukrepanja." Zato se čuvaji znajdejo drugače, pravi Robert Svetičič iz Ribiške družine Tolmin: "Rečemo, da bomo poklicali policijo, in potem je velik del rešen. Po navadi, če je oprema, zaračunamo karto, ker to pravico kot ribiški čuvaji imamo. Z domačini pa je tudi ta možnost, da se prijavi inšpektorici, največkrat se jim zaseže tudi ribolovni pribor."

Nemalokrat so kršilci tudi nasilni ali nočejo razkriti identitete, pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Tolmin Boris Zorko: "Takoj, ko ribiški čuvaj zasluti, da ne bo sodelovanja z osebo, ki je ob vodi in lovi, in da ne more vzpostaviti kontakta, je najbolje takoj zaprositi za pomoč policistov."

Sodelovanje ima lahko obojestransko korist, pravi predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl: "Bodisi policisti pomagajo čuvajem, ko ti naletijo na probleme pri ugotavljanju identitete oz. pri nasilnih kršilcih, ali pa ribiči pomagajo policiji, ko je treba ugotavljati hujšo vodno havarijo oz. onesnaženje voda s poginom rib, ko mora policija to raziskati kot kaznivo dejanje." Prav tako ribiči pomagajo policistom, če opazijo nenavadne predmete, avtomobile ali nasade konoplje ob rekah, medtem ko policija skrbi predvsem za varnost, dodaja Zorko: "Naša skrb je poleg ribiške zakonodaje predvsem skrb za varnost turistov, ki so ob rekah, saj se v zadnjem času prepogosto pojavljajo vlomi v vozila, kar ni dobro za ribiški turizem in turizem na sploh."

Kazen za posamezen prekršek za lovljenje brez dovolilnice ali na nedovoljen način je 250 evrov in se sešteva, lahko pa kršitelja doleti precej višji znesek, opozarja predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl: "Če nekdo protipravno upleni posebej vredno ribo, pa bolj kot kazen zaleže odškodninski zahtevek, ki je lahko precej višji od kazni." Odškodnino lahko ribiška družina izterja tudi za onesnaženje ali nedovoljen poseg v strugo. Pri tem inšpektorica opozarja, da naj bo komunikacija z naročniki in izvajalci vedno pisna. To je lahko dokaz, da so jih opozorili. Ker tega v primeru uničenja drstišč soške postrvi na Soči pri Kobaridu lanskega januarja niso imeli, je primer ostal brez epiloga.