1. oktobra regionalna stičišča nevladnih organizacij pripravljajo 14 dogodkov po vsej Sloveniji. "Šola za župane seveda ni klasična šola, kjer bi nevladne organizacije kandidate za župane učile in nastopile s stališča, da o stvareh vse vemo, ampak je naša želja, da v sodelovanju s kandidati in občani pripravimo druženje, na katerem pa izpostavimo tematike, ki so v predvolilnih časih premalo zastopane," pojasnjuje Bojan Golčar, iz Podravskega stičišča nevladnih organizacij.

Prav zato so akcijo pripravili še pred začetkom volilne kampanje, saj je njihov cilj, da bi županski kandidati v svoje programe vključili tudi predloge in ideje, ki jih bodo slišali na srečanjih. Govorili bodo namreč o socialni varnosti občanov, potencialih, ki jih ima kultura za razvoj lokalnih skupnosti, o turizmu in koristni uporabi javnih prostorov. "Predvsem v večjih občinah so pogosto izpraznjeni prostori, ki nimajo namembnosti, obstajajo pa ideje občanov, kako bi jih zapolnili," pove Golčar.

Kar nekaj dobrih izkušenj
Predstavili bodo pozitivne izkušnje vključevanja občanov v občinsko politiko, ki so v posameznih občinah že dale dobre rezultate. "Sam prihajam iz Podravske regije in lahko predstavim dobro prakso Mestne občine Ptuj, ki ima pred sprejemanjem proračuna 30-dnevno javno razpravo, ko je dokument na voljo občanom in lahko podajo svoje pripombe in predloge. Ti se potem obravnavajo in nato se javno objavi, kakšni so sklepi o njihovih predlogih."

Dobra praksa je tudi v občini Hoče-Slivnica, kjer se župan in občinska uprava redno srečujeta na forumih z nevladnimi organizacijami, na katerih skupaj razpravljajo in snujejo akcije, ki prispevajo k razvoju in dobremu razpoloženju v občini. V občini Ajdovščina so uvedli participativni proračun. V občini Brežice upokojenska društva pripravljajo dejavnosti in motivirajo prostovoljce, da pomagajo pri zagotavljanju višje kakovosti bivanja starejših. V Postojni imajo otroški občinski svet, ki je prvi primer strukturirane otroške participacije v lokalni skupnosti, izvoljeni predstavniki šolarjev pa dajejo predloge občinskim funkcionarjem.

Golčar spomni tudi na to, da so se v Mariboru po vstajah vzpostavile mestne četrti v upanju, da bo z novo občinsko upravo in županom zaživelo sodelovanje z občani, a se ni izteklo, kot bi si želeli. "A vse to kaže, da si ljudje želijo sodelovanja, da se sliši tudi njihov glas. To si želimo predstaviti kandidatom za župane. Imamo vrsto priročnikov o metodah, tehnikah, kako vključevati občane v priprave javnih politik," dodaja.

Predstavitve, delavnice
Rdeča nit srečanj bo torej vključevanje javnosti v pripravo javnih politik. Dogodki bodo v vseh regijah. Nanje so povabili kandidate za župane, njihove štabe, a ker nekateri kandidati še sploh niso znani, so vabljene tudi stranke in liste. Sama izvedba bo različna – ponekod bo večji poudarek na predstavitvah vsebine, drugod organizirajo delavnice.

Med nevladnimi organizacijami, ki se bodo pridružile v Šoli za župane, so humanitarne organizacije, organizacije za pomoč otrokom, športna društva, kulturna društva, turistična društva, mladinske organizacije, okoljevarstvena društva in organizacije, ki zastopajo določene skupine bolnikov.

Šola za župane je v bistvu začetek poznejšega sodelovanja. "Želimo povedati, da se sodelovanje z občani ne zaključi z volitvami, temveč je treba tudi po volitvah z občani, nevladnimi organizacijami in drugimi subjekti v lokalni skupnosti še kako sodelovati, če se želijo izkoristiti vsi potenciali, ki so na voljo." Zato je zelo pomembno, kako izvoljeni predstavniki vključujejo javnost v pripravo javnih politik, ki vplivajo na življenja nas vseh. "Te odločitve nikakor ne smejo biti odtujene od tistih, na katere bodo vplivale," poudari Golčar. Zato bodo spodbujali volivce, da izberejo kandidate, ki imajo v programih najboljšo kombinacijo za skupnost, okolje in gospodarstvo.