Kot so danes sporočili z velenjske občine, so zelo zaskrbljeni zaradi aktivnosti in namer, ki se v zadnjem obdobju odvijajo v Gorenju. Družba je namreč za njihovo lokalno skupnost izjemno pomemben steber gospodarstva že skoraj sedem desetletij. Prav tako je Gorenje kot eden izmed večjih slovenskih izvoznikov in zaposlovalcev po navedbah občine izjemnega pomena za slovensko gospodarstvo.

"Trenutni položaj v podjetju, načrti novega vodstva in razpoloženje zaposlenih so daleč od obljub in zavez, ki so jih novi lastniki dajali ob prevzemu družbe. Ocenjujemo, da je dobro leto dni po prevzemu Gorenja s strani kitajskega Hisensa stanje že postalo kritično," navajajo na občini. Spomnili so, da so se v preteklih dneh zaradi izrednih razmer sestali tako z glavnim direktorjem Gorenja Chao Liujem kot tudi s predstavniki delavcev in sindikatom.

Obljube novega lastnika so bile drugačne
Ob prevzemu podjetja so bile napovedi optimistične. Kot navajajo na občini, je novi lastnik Gorenja obljubljal, da bo zgradil novo tovarno in ustvarili nova delovna mesta. Tako zaposleni v družbi kot tudi občinska uprava pa so verjeli, da bo prevzem prinesel pozitivne učinke za zaposlene, za podjetje in za celotno lokalno skupnost.

Žal pa trenutne razmere po oceni velenjske občine kažejo ravno obratno. Danes so namreč zaposleni zelo zaskrbljeni in prestrašeni, saj o prihodnosti in načrtih Gorenja pridobivajo različne informacije in šele, ko so te že dejstvo. Učinkovitega dialoga z vodstvom družbe pa po opozorilih občine ni.

Povečevanje bolniških dopustov zaradi povečanega tempa
"Zaradi precejšnjega pritiska na povečanje tempa dela se povečuje bolniška odsotnost, vedno več strokovnega kadra odhaja, prihaja do odpuščanj tudi invalidnih oseb, nezadovoljstvo med zaposlenimi pa je vsak dan večje. Nedavna informacija o selitvi upravnega dela v Ljubljano nas je negativno presenetila, saj selitev visoko izobraženega kadra v Ljubljano ne obeta nič dobrega," pojasnjujejo na občini.

Verjamejo pa, da lahko vodstvo Gorenja enako dobro vodi družbo, tudi če ostane v Velenju. Tudi namera o premestitvi klicnega centra v Srbijo po oceni občine kaže na to, da želijo v Velenju ohraniti le proizvodni del s čim manj stroški oz. delovne sile. To je skrajno skrb vzbujajoče, so zatrdili na občini.

S takšnim načinom vodenja družbe, ki je eden izmed glavnih stebrov Šaleške doline in širše, se v Velenju ne strinjajo. Za občino omenjena selitev pomeni še eno obliko centralizacije sistema, ki je eden izmed ključnih problemov Slovenije. "Ne nazadnje so nas zadnje čase polna usta raznih ukrepov proti centralizaciji, pa pokažimo, da niso samo besede," so še dejali na velenjski občini in dodali, da so protestno pismo v vednost poslali kitajskemu veleposlaniku v Slovenijo Wang Shunqingu, gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku, predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije Boštjanu Gorjupu in medijem.

Vodstvo zagotavlja, da bistvenih sprememb po selitvi ne bo
Podžupan velenjske občine Peter Dermol s sodelavci se je sicer pretekli četrtek s predstavniki zaposlenih sestal na temo sprememb v Gorenju in načrtov za prihodnost. Predsednik sindikata Skei Gorenje Žan Zeba je stanje v podjetju označil kot kritično in daleč od pričakovanega. Poudaril je, da so zaposleni zelo zaskrbljeni in prestrašeni.

Vodstvo Gorenja pa je Dermolu na sestanku konec oktobra dejalo, da bistvenih negativnih učinkov zaradi selitve upravnega dela v Ljubljano za delovna mesta ne bo. Gorenje si z ukrepi pod novim lastnikom predvsem prizadeva zagotoviti konkurenčnost na trgu ter s tem ohranitev in tudi rast števila delovnih mest, so takrat med drugim še dodali.