Med drugim so prenovili romansko kapelo, zgornje gospodarsko poslopje, kjer so uredili tri prestižno opremljene apartmaje, in vhodni stolpič, ki bo namenjen gastronomski ponudbi. Zdaj sta urejeni tudi dve konferenčni dvorani, center dobrega počutja v prostorih spodnjega gospodarskega poslopja, kjer so že urejeni prenočitveni prostori. Prav tako je bila statične sanacije deležna severna stena gradu.

Občina Kozje ima grad v lasti od leta 1994. Kot je povedala tamkajšnja županja Milenca Krajnc, je bil namen prenove oživiti kulturno dediščino, hkrati pa obiskovalcem ponuditi novo, dodatno turistično ponudbo. Z novimi zmogljivostmi bodo le še povečali obisk gradu in občine, je prepričana županja.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko ocenjuje, da so tovrstne prenove, ki jih je v Sloveniji kar nekaj, izjemnega pomena – tako za kulturno dediščino kot decentralizacijo države, saj "z njimi namreč krepimo tudi lokalni razvoj in same lokalne skupnosti". Cilj ni zgolj prenova, vlaganje v zidove, je povedala ministrica, morajo zidovi dobiti tudi vsebino, povezano predvsem z lokalnim okoljem. In prenova gradu Podsreda je po mnenju ministrice prenova, ki bo "lepo legla na sam razvoj kraja". Grad je najbolje vzdrževan tako, da se bo uporabljal, je še poudarila Asta Vrečko.

V zavodu Kozjanski park, ki grad upravlja od leta 1983, so po besedah direktorice Valerije Slemenšek najbolj veseli, da jim je uspelo urediti spodnje gospodarsko poslopje, kjer so nastale prve sobe s štirimi zvezdicami in apartmaji, s čimer se je "raven ponudbe dvignila na višjo raven". Njihova vizija sicer je, v gradu ustvariti prostor, kjer se prepletajo zgodovina, naravna dediščina in trajnostni turizem. Čeprav število obiskovalcev gradu še ni takšno, kot bi si ga želeli, pa se povečuje. "Tako smo imeli na primer lani za 34 odstotkov več obiskovalcev kot v letu 2019," je povedala. Povečuje se tudi število prenočitev, ki jih sicer ponujajo od leta 2020. Trenutno imajo na voljo 28 postelj v devetih sobah, je povedala.

Na direktoratu za turizem ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport po besedah generalne direktorice Dubravke Kalin projekt razumejo kot pomemben kamenček v mozaiku udejanjanja strategije slovenskega turizma, katere cilj sta manjši ogljični odtis in višja dodana vrednost. "V Sloveniji se namreč nismo odločili za scenarij množičnega turizma, ampak za odmerjen trajnostno naravnan turizem, kolikor ga naše okolje zmore," je dejala. Tudi na direktoratu si želijo, da bi projekt prispeval k decentralizaciji in pomagal razpršiti turistične tokove, da ti ne bodo osredinjeni samo na nekatere točke, je še povedala direktorica.

V Slovenski turistični organizaciji se po besedah vodje korporativnih odnosov z javnostmi Martine Gojkošek veselijo tovrstnih projektov. Po njenih besedah gre za grad, ki je eden od biserov slovenske kulturne dediščine, zato ga z veseljem vključujejo v svoje promocijske in komunikacijske dejavnosti. "Z novo, dodatno ponudbo grad odgovarja na povpraševanje sodobnih gostov, ki si želijo nekaj več," je sklenila.