V Krškem se celo zavzemajo, da bi imeli stalno dve ekipi nujne medicinske pomoči, državo pa opozarjajo, da bi bilo smotrneje okrepiti tudi nujne helikopterske prevoze, saj bi s tem največ naredili za reševanje življenj.
A od ministrstva za zdravje še niso dobili nobenih konkretnih odgovorov. Zato opozarjajo, da ne bodo privolili v nobene parcialne rešitve, ampak pričakujejo celovito urejanje te problematike po vsej Sloveniji.
"Zdravniki 'prve linije' izven večjih urbanih centrov, ki živimo in dihamo z našimi bolniki, čedalje bolj zaskrbljeno spremljamo dogajanje in se nikakor ne vidimo v meglenih vizijah prenove nujne medicinske pomoči (NMP), ki so nam bile do sedaj predstavljene. Velika večina nas si močno želi in upa v ureditev po zgledu naprednih držav EU-ja, predvsem ločitev rednih ambulant in dežurne službe v osnovnem zdravstvu od sistema NMP. To, kar zdaj opažamo, je urejanje organizacije NMP od konca proti začetku. Veriga preživetja se namreč vedno prične z bolnikovimi težavami in klicem v sili, ne z njegovo predajo v bolnišnici. Pozdravljamo nastanek urgentnih centrov (UC) kot izboljšanje oskrbe na bolnišnični ravni, vendar ne na račun kvalitete predbolnišnične NMP in brez podlage v zakonodaji, ki bi urejala mrežo in pogoje dela v predbolnišnični NMP, vključno z urejeno enotno dispečersko službo in preglednim financiranjem le-te." Takole so v uvodu zapisali v pozivu udeleženci sestanka v Krškem, ki so ga naslovili na ministrstvo za zdravje.
Povod za takšen poziv je bil v tem, da v Sloveniji poteka že četrto leto projekt gradnje desetih urgentnih centrov, ki naj bi bili dokončani do konca leta 2015. Prvi med njimi, urgentni center v Splošni bolnišnici Brežice, že to jesen. In čeprav ta še ni začel delovati, že povzroča precej nejevolje v brežiškem in krškem zdravstvenem domu, posredno pa tudi v sevniškem, saj nikjer še ne vedo, kako bo od zdaj deloval NMP v Posavju, niti drugje po Sloveniji.
V krškem zdravstvenem domu imajo izvajalci nujne medicinske pomoči vrsto pomislekov ter opozarjajo na morebitne prehitre in nepremišljene rešitve ob odpiranju brežiškega urgentnega centra. Nada Jensterle iz enote nujne medicinske pomoči v ZD-ju Krško pravi: "Mi pokrivamo tudi ambulanto, tako da obdelamo praktično vsak dan nekje po 25 pacientov, ob vikendih pa okrog 60 pacientov. Nimamo samo krške občine, ampak pokrivamo teren vse do vrha Gorjancev, pa do Kozjanskega. To je prav obsežen teren, ki ga dejansko z eno ekipo že težko pokrivaš. Problem je tudi, kadar pride do kakšne večje nesreče."
Zato so ministrstvu za zdravje že poslali svoje zahteve. Damijan Blatnik, direktor Zdravstvenega doma Krško, jih na kratko povzame: "Naša zahteva in pa zahteva občinskega sveta občine Krško je, da status enote nujne medicinske pomoči v zdravstvenem domu Krško ostane tak kot do sedaj in da je pač enota v polni zasedbi ohranjena tudi v bodoče." To zahtevo upravičujejo s prisotnostjo jedrske elektrarne, pa tudi s tem, da v brežiški bolnišnici nimajo vseh služb. Jensterletova to obrazloži z besedami: "Brežiška bolnišnica recimo ne more pokrivati infarktov, ne more pokrivati inzoltov, ne more pokrivati infekcij, okulistike, skratka nima teh resursov, ki bi ji lahko to zagotavljale. In vsi ti pacienti morajo biti v čim krajšem času na pravem mestu. Kar pomeni, da mora biti človek, ki ga zadene možganska kap, v roku dveh ur v bolnišnici, ki lahko naredi fibrinolizo, kar pomeni, da mu lahko raztopi strdek."
V Krškem bi potrebovali kar dve ekipi nujne medicinske pomoči
V pismu ministru za zdravje Posavci med drugim odgovorne za urejanje NMP-ja in dežurne službe v osnovnem zdravstvu v Sloveniji pozivajo, naj stopijo skupaj in temeljito preučijo njihove zahteve in pripombe ter ukrepajo tako, da se bo lahko Slovenija po kakovosti teh ključnih služb primerjala z najbolj urejenimi državami v EU-ju.
Za MMC Goran Rovan
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje