Prvi bo svoja vrata odprl v Brežicah, predvidoma konec poletja. Prav tam pa so konec junija predstavniki zdravstvenih domov Posavja opozorili na nujnost celovitega reševanja sistema predbolnišnične nujne medicinske pomoči in odklonili ''vsakršno parcialno, izolirano regijsko spreminjanje obstoječe mreže predbolnišnične nujne medicinske pomoči in organizacijsko-kadrovske eksperimente, ki so lahko usodni za zdravje in življenja prebivalcev, posebej zunaj večjih urbanih središč. Pri načrtovanih spremembah je nujno treba upoštevati specifike posameznih regij.''

Gradnja urgentnih centrov je v polnem razmahu tudi v Mariboru, Celju, Trbovljah in v Murski Soboti. Urgentni center pri murskosoboški bolnišnici bo končan predvidoma marca prihodnje leto. Strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar pravi, da bo od takrat obravnava bolnikov v nujnih stanjih hitrejša in učinkovitejša. Če in kako bo to vplivalo na sodelovanje z ekipami nujne medicinske pomoči zlasti treh zdravstvenih domov Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, pa pravi, da se še ne ve, in dodaja: ''Zagotovo bo tu enotno vstopno mesto in zagotavljanje pomoči na terenu, tako da bodo najbolj usposobljene ekipe tukaj. Zagotovo pa bodo na dodatnih lokacijah potrebne tudi ekipe, ki se bodo lahko približale samemu mestu dogajanja.''To so zahtevali na junijskem sestanku s predstavniki ministrstva za zdravje in Splošne bolnišnice Brežice, a od takrat novega sestanka ni bilo, čeprav je bil predviden v juliju, nam je po telefonu povedal direktor Zdravstvenega doma Krško Damijan Blatnik. Tako, pravi, "ne vemo, kaj nas čaka po odprtju urgentnega centra v Brežicah". Podobne skrbi pestijo zdravstvene domove tudi v drugih regijah.

Ker na ministrstvu za zdravje, ki vodi projekt, še analizirajo številke, obremenitve in organiziranost delovanja nujne medicinske pomoči po zdravstvenih domovih, kaj več za zdaj ni znanega.

Prav to pa najbolj moti direktorja ljutomerskega Zdravstvenega doma Ljutomer Tomislava Nemca. ''Reorganizacija nujne medicinske pomoči mora biti celovit projekt države, morala bi biti rešena, preden smo se lotili gradnje urgentnih centrov, in preveč vprašanj je danes, na katera nimamo odgovorov. Upam, da se bo to v prihodnjih dneh ali tednih spremenilo,'' pravi Nemec, ki sicer podpira učinkovitejši sprejem bolnika v urgentnih centrih in naložbe v ta namen, sama oskrba bolnikov na terenu pa bi morala ostati v domeni zdravstvenih domov, je prepričan. ''Zdaj pa obstaja realen strah, da se bo dostopni čas nujne medicinske pomoči podaljšal, bolniki pa bodo deležni poznejše oskrbe kot do zdaj,'' še poudarja Nemec.

Zato ne preseneča, da so tudi tamkajšnji bolniki zaskrbljeni. Aleš Lipovec iz Cezanjevcev pravi, da mora nujna pomoč v takšni obliki, kot jo imajo zdaj, ostati v Ljutomeru, kakršnim koli spremembam nasprotuje tudi Franc Zorec iz Babincev.

Daniel Grabar, ki je tudi v delovni skupini, ki pripravlja strokovne smernice delovanja urgentnih centrov, pa na to odgovarja: ''Osnovno vodilo dogovarjanja z zdravstvenimi domovi bo iskanje najbolj optimalne kombinacije vrhunske strokovnosti in dosegljivosti. Pri tem pa se želimo nekako odmakniti od tistih parcialnih interesov, tudi po finančni plati, ali nekim namišljenim prednostim, ki jih zdravstveni dom s svojo dežurno službo prinaša – v korist strokovnega izvajanja in vrhunske pomoči, ki jo lahko na ta način v urgentnem centru zagotovimo.''

Za vzpostavitev mreže 10 urgentnih centrov Evropski sklad za regionalni razvoj prispeva 30 milijonov evrov, delež države pa znaša 5,3 milijona. Rok za vzpostavitev vseh centrov je konec leta 2015. Projekt vodi ministrstvo za zdravje, zato na tem področju bodočega zdravstvenega ministra oziroma ministrico zagotovo čaka trd oreh.