Vlada je na dopisni seji odločila, da se 138 občinam povrnejo intervencijski stroški v višini 94,9 milijona evrov, sile zaščite in reševanja bodo prejele povrnjenih do 11,4 milijona evrov, gasilske enote pa bodo za stroške intervencije prejele do 2,5 milijona evrov.

Kot so sporočili z ministrstva za obrambo, so občine na prizadetih območjih med 4. in 31. avgustom, ko je bil v veljavi državni načrt zaščite in reševanja, izčrpale lastna proračunska sredstva, namenjena za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč. Vlada je upravi za zaščito in reševanje zato naložila, da na podlagi podanih zahtevkov, ki temeljijo na verodostojnih listinah, občinam ter silam zaščite, reševanja in pomoči izplača povračilo upravičenih intervencijskih stroškov. Na podlagi podatkov občin je vlada sicer odločila, da bo za povračilo njihovih stroškov namenila 94.952.955,50 evra.

Med drugim bodo med upravičene stroške šteli stroške nujnih odzivov reševalnih služb, štaba civilne zaščite ter občinskih organov in komisij, nabavo goriva in maziva, stroške popravil poškodovane opreme in nadomestila uničene opreme, zagotavljanje prehrane enot na terenu in podobno. Prav tako bodo šteli tudi stroške evakuacije ter začasnih nastanitev in oskrbe evakuiranih prebivalcev, pa tudi oskrbe živali ter stroške ureditve prizadetih območij od najema gradbene mehanizacije, tovornih vozil, avtodvigal, viličarjev in podobno do nujnega prečrpavanja meteornih in poplavnih voda na infrastrukturi in objektih, odstranjevanja naplavin in odpadkov, čiščenja cest in objektov ter oskrbe prizadetih prebivalcev s pitno vodo.

Občine so lahko med stroške prijavile tudi takojšnje utrjevanje in nadvišanje protipoplavnih nasipov in stabilizacije plazov, izvedbo statičnih, geomehanskih in drugih raziskav ter meritev in ukrepe za zaščito kulturne dediščine v pristojnosti občine.

Med te stroške občin ne spadajo intervencijski stroški gasilcev, stroški škode na objektih in infrastrukturi, ki se beležijo v aplikaciji Ajda, ter stroški dokončne sanacije, ki bo potekala še v prihodnjih mesecih in bržkone letih.

Povrnitev stroškov sil zaščite, reševanj in pomoči ter gasilskih intervencij

Silam zaščite, reševanja in pomoči pa bo vlada skladno z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami namenila do 11.412.695,08 evra pomoči za pokritje njihovih upravičenih intervencijskih stroškov, torej za plače, prehrano, zaščitno opremo ter popravila ali nadomeščanje njihove opreme. Predlagana višina sredstev temelji na posredovanih podatkih in poročilih krovnih organizacij, v okviru katerih delujejo enote, torej Gasilske zveze Slovenije, Rdečega križa, Gorske reševalne zveze Slovenije, Jamarske zveze Slovenije, Kinološke zveze Slovenije, Zveze vodnikov reševalnih psov Slovenije, Podvodne reševalne službe, skavtov, tabornikov in drugih.

Vlada je na dopisni seji obravnavala tudi intervencijske stroške reševalnih sestavov po močnih neurjih, ki so prizadela Slovenijo od 12. julija do 3. avgusta. Gasilskim enotam bodo povrnili do 2.564.215,45 evra stroškov, in sicer za prostovoljne gasilske enote Gasilski zvezi Slovenije v višini 2.325.773,44 evra, za poklicne gasilske enote Združenju slovenskih poklicnih gasilcev v višini 235.032,48 evra ter Gasilski brigadi Ljubljana v višini 3409,53 evra.

Ob močnih neurjih z dolgotrajnimi nalivi, močnim vetrom, točo, poplavljanjem hudournikov in zemeljskimi plazovi, ki so prizadeli Slovenijo od 12. julija do 3. avgusta, so ob izvajanju zaščite, reševanja in pomoči tudi stroški gasilskih enot bistveno presegli predvidena sredstva. Zato je vlada odločila, da bodo gasilskim enotam povrnili do 2.564.215,45 evra stroškov. Od tega se bodo prostovoljnim gasilskim enotam povrnili stroški v višini 2,33 milijona evrov, poklicnim gasilskim enotam v višini 235 tisoč evrov, gasilski brigadi Ljubljana pa v višini 3409 evrov.

Julija in v začetku avgusta 2023 je bil obseg naravnih nesreč namreč tako širok, da se v skladu z odločitvijo poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana vračajo intervencijski stroški gasilskim enotam, ki so sodelovale na intervencijah, so še pojasnili v sporočilu po seji vlade.

Sredstva za interventne ukrepe na prometni infrastrukturi

Vlada odločila tudi, da se ministrstvu za infrastrukturo zagotovijo sredstva za izvedbo interventnih ukrepov na cestni infrastrukturi, ki so potrebni zaradi odprave posledic neurij. Skupnih dodatnih stroškov zaradi odpravljanja posledic ujme na cestni infrastrukturi je sicer za 40 milijonov evrov, na železniški infrastrukturi pa je dodatnih stroškov 10,4 milijona evrov, so sporočili iz ministrstva za infrastrukturo.

Vlada je odločila, da se za odpravo posledic elementarnih dogodkov na državnem cestnem in železniškem omrežju zagotovi pravica porabe v višini 50,4 milijona evra.

Po predhodni oceni v gospodarstvu 318 milijonov evrov škode

Predhodna ocena škode v gospodarstvu po avgustovskih neurjih znaša 318 milijonov evrov, izhaja iz predhodnega programa odprave posledic škode, ki ga je na dopisni seji sprejela vlada. Predplačilo sredstev bo dodeljeno upravičencem največ do višine 10 odstotkov ocene škode, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

To znaša 31,78 milijona evrov za ocenjeno škodo na strojih in opremi, škodo na zalogah in škodo zaradi izpada prihodka. Gre za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, zavode in zadruge, ki so utrpeli škodo v prizadetih občinah in zaradi posledic naravne nesreče ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje.

Sredstva za izvedbo predhodnega programa odprave posledic škode v gospodarstvu zaradi posledic močnih neurij z večdnevnim obilnimi deževjem na širšem območju Slovenije avgusta letos bodo zagotovljena v okviru sredstev državne proračunske rezerve in v okviru sredstev splošne proračunske rezervacije, so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Vlada je medtem sprejela še sklep, da se direkciji za vode zagotovi sredstva za izvedbo interventnih ukrepov, in sicer v višini 47 milijonov evrov. Sredstva se zagotavljajo za dela na vodni infrastrukturi, ki so potrebna zaradi odprave posledic avgustovskih poplav. Direkcija bo za izvedbo izrednih ukrepov poleg izvajalcev gospodarskih javnih služb urejanja voda zagotovila tudi dodatne izvajalce.

Rdeči križ in Karitas razdelila skoraj vseh 10 milijonov, ki sta jih prejela od vlade

Humanitarne organizacije so za pomoč prizadetim ob avgustovskih vodnih ujmah do zdaj zbrale več kot 10 milijonov evrov, poroča Televizija Slovenija. Vlada je Rdečemu križu Slovenije in Slovenski karitas ob tem nakazala vsaki po pet milijonov evrov, ki sta jih organizaciji začeli razdeljevati v torek. Za pomoč so prejeli več kot 8500 vlog, večino sredstev pa so že izplačali.

"Današnja informacija je, da je 4,974 milijona evrov že razdeljenih. Okoli 26 tisoč evrov je še v preverjanju, saj so prišla določena nakazila nazaj zaradi nepravilnih podatkov. Pričakujemo, da bomo v ponedeljek to končali," je pojasnila generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin.

"V Sloveniji je več kot 8000 gospodinjstev, ki so bila prizadeta. In če 10 milijonov s preprosto matematično funkcijo delimo z 8000, dobimo povprečni znesek 1200 evrov. To je realnost," pa je dejal generalni sekretar Slovenske karitas Peter Tomažič.

DZ s spremembo finančnih načrtov 1,6 milijona evrov namenja sanaciji

Kolegij predsednice DZ-ja je sprejel spremembe finančnih načrtov DZ-ja za leti 2024 in 2025. Sredstva se znižujejo za 800.000 evrov vsako leto. Privarčevana sredstva bodo namenjena za odprave posledic naravnih nesreč. S tem DZ sledi pozivu vlade proračunskim uporabnikom, da se odpovedo delu sredstev in se ta namenijo za odpravljanje posledic avgustovskih katastrofalnih poplav.

V finančnem načrtu DZ-ja za prihodnje leto se sredstva za plače in strokovno pomoč poslancem znižujejo za dva odstotka, pri naložbah in investicijskemu vzdrževanju je znižanje 11-odstotno, pri namenskih sredstvih pa 19-odstotno. Skupaj je v letu 2024 po novem predvidenih 35.530.139 evrov.

Tudi za leto 2025 so s sprejetimi spremembami sredstva za plače in strokovno pomoč poslancem nižja za dva odstotka, pri naložbah in za naložbeno vzdrževanje 13 odstotkov ter za namenska sredstva 12 odstotkov. Po spremembi finančnega načrta skupna sredstva znašajo 37.874.935 evrov. Privarčevana sredstva bodo za namene odprave posledic naravnih nesreč načrtovana v okviru rezerve ministrstva za finance, so pojasnili v gradivu.

Kot je na današnji seji kolegija pojasnila generalna sekretarka DZ-ja Uršula Zore Tavčar, vsa sredstva ohranjajo v zakonskih okvirih, plače se zaradi tega ne spreminjajo, ker so v osnovnem načrtu upoštevali tudi projekcijo povečanja, do katere pa naj zdaj ne bi prišlo. Oba finančna načrta še vedno zagotavljata tudi normalno delovanje DZ-ja.

Popis škode v Medvodah in Škofji Loki se nadaljuje

Prva ocena škode na javni infrastrukturi v občini Medvode znaša 11,5 milijona evrov, stroške intervencije pa ocenjujejo na dobrih 660.000 evrov. Škofja Loka je za intervencijska dela po poplavah zagotovila tri milijone evrov.

Katastrofalne poplave v začetku avgusta so namreč tudi v občini Medvode povzročile veliko škode tako na javni kot zasebni infrastrukturi. V teh dneh še vedno dobršen del zaposlenih v občinski upravi skupaj z zunanjimi sodelavci obiskuje občane, ki so prijavili škodo in podali vlogo za oceno te škode. Točna ocena bo znana po vnosu vseh podatkov v aplikacijo Ajda oziroma po 22. septembru.

"Prva ocena škode na javni infrastrukturi znaša 11,5 milijona evrov, stroške intervencije pa ocenjujemo na dobrih 660.000 evrov," so zapisali in za primerjavo navedli podatek, da je morala občina za največji projekt v zgodovini, štiriletni projekt gradnje kanalizacije Čisto zate, zagotoviti dobrih 11 milijonov evrov lastnih sredstev.

Največ škode na javni infrastrukturi so poplave povzročile na podvozu pod železnico na cesti Medvode–Goričane, na cesti z avtobusnim postajališčem ob reki Sori v Goričanah, mostu čez Soro v središču Medvod, mostu čez Soro v Goričanah ter mnoge druge poškodbe na cestah. Veliko škode je tudi na vodotokih, ki so v pristojnosti države, v teh dneh poteka sanacija vodotoka Ločnica, ki je na več mestih pretrgal cesto Sora–Topol.

Uničeno je tudi pritličje občinske stavbe, krajevni urad, prostori režijskega obrata, tamkajšnje gasilske in turistične zveze, poškodovana je bila tudi tržnica. Uničena je bila brv čez reko Savo Vikrče–Medno, pa tudi brv pri Dolu, poškodovana brv Rakovnik–Spodnja Senica, manjše poškodbe so tudi na Medvoškem loku. Močno poškodovano je nogometno igrišče z baliniščem. Evidentiranih je tudi 22 zemeljskih plazov.

Iskanje stanovanj za prizadete v poplavah

Za sanacijo bolj poškodovanih objektov pripravljajo projektno dokumentacijo, ki bo podlaga za pridobivanje izvajalcev sanacije, medtem ko že poteka sanacija manjših poškodb.
Na podlagi popisa škode na javni infrastrukturi bo občinski svet z rebalansom proračuna za tekoče leto, ki ga bo obravnaval predvidoma v oktobru, in pri načrtovanju proračunov za prihodnja leta prerazporedil sredstva in ustavil večino nenujnih naložb, hkrati pa določil prioritete in vrstni red sanacije občine.

Občina sicer išče stanovanja za občane, ki so v nedavnih poplavah ostali brez doma. Stanovanje iščejo za eno dvočlansko družino in dve tričlanski družini z možnostjo takojšnje nastanitve. Če ima kdo prazno stanovanje, ki bi ga bil pripravljen oddati v najem, naj ponudbo pošlje na skodapoplave@medvode.si. Zbrane ponudbe bodo posredovali družinam, ki se bodo odločile za sklenitev najemne pogodbe za čas sanacije svojih stanovanj, predvidoma do največ enega leta, so še dodali iz občine.

Škofja Loka za intervencijska dela po poplavah zagotovila tri milijone evrov

Škofjeloški občinski svetniki so na četrtkovi izredni seji sprejeli nov rebalans proračuna, s čimer se proračunska rezerva, ki bo namenjena odpravi posledic avgustovskih poplav, povečuje na tri milijone evrov. Medtem se nadaljuje popis škode, saj so občani oddali več kot 800 obrazcev s prijavo škode.

Kot je na seji povedal škofjeloški župan Tine Radinja, na vodotokih in prometnicah še vedno poteka intervencija, da ceste postanejo čim bolj varne in da se vodotoki vzpostavijo vsaj v prejšnje, če ne v boljše stanje pretočnosti ter da se poškodovani vodotoki popravijo. "Na drugi strani se intenzivno pripravljamo na sanacijo," je povedal župan in dodal, da so v projektiranju mostovi in rešitve za struge. Veliko dela je tudi z več kot 200 sproženimi in grozečimi zemeljskimi plazovi, od katerih jih kar nekaj ogroža stanovanjske hiše ali javno infrastrukturo.

"Da lahko zaključujemo in poplačamo vse, ki smo delali pri intervencijah, potrebujemo nov rebalans proračuna in odlok o porabi proračunske rezerve, namenjene odpravljanju in blaženju posledic poplav," je razlog za četrtkovo izredno sejo pojasnil Radinja.

Občinski svet je sicer že 29. avgusta sprejel rebalans proračuna z zvišanjem proračunske rezerve do maksimalne vrednosti, ki jo predpisuje zakon o javnih financah. Gre za 1,5 odstotka prejemkov proračuna, kar znaša 513.000 evrov.

Po sprejetju omenjenega rebalansa je bil na ravni države sprejet zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic avgustovskih poplav in zemeljskih plazov, s čimer je občinam omogočeno, da v letih 2023 in 2024 izločijo v sredstva proračunske rezerve neomejen delež sredstev. Zato je škofjeloški občinski svet v četrtek z novim rebalansom proračuna zvišal rezervo na skoraj tri milijone evrov.

"V proračunsko rezervo se namenjajo sredstva iz projektov, ki se zamikajo. Tako bo ta rezerva predvidoma ravno zadostovala za pokritje računov intervencije," je dejal župan.
Računa, da bo kmalu na vrsti že nov rebalans, in sicer na prihodkovni strani, saj na občini od države pričakujejo povračilo intervencijskih stroškov in nato tudi avans sanacijskih sredstev.
Na občini jim je do začetka septembra uspelo pravočasno končati preliminarni popis škode na občinski infrastrukturi. V aplikacijo Ajda so vnesli za več kot 25 milijonov evrov škode na javni infrastrukturi, a ocenjujejo, da dejanska škoda presega 60 milijonov evrov. "Pri naši oceni namreč ocenjujemo, koliko nas bo stala obnova," je pojasnil župan.

Počasi se končuje tudi popis škode na zasebni lastnini. Oškodovani občani so oddali več kot 800 obrazcev za prijavo škode. Popisovalna komisija jih je 650 že obiskala, na delu pa bo tudi še ta konec tedna. Sočasno poteka vnašanje podatkov v državno aplikacijo. Kot je povedal Radinja, se s tem ukvarja 10 uradnikov, ki imajo tudi pomoč drugih občin in javnih zavodov, škodo na terenu pa popisuje 21 strokovnjakov. Tako bodo ujeli rok, ki se izteče 22. septembra.

Ta teden so se sestali tudi prebivalci Sorške in Demšarjeve ulice, ki so v poplavah imeli največ škode. Kot so opozorili, je bilo to območje v zadnjih 30 letih že tretjič poplavljeno, prav toliko časa že čakajo na protipoplavno zaščito. Zavzeli so se za to, da se načrtovani protipoplavni ukrepi glede na zadnje poplave še enkrat preverijo in nato čim prej izvedejo.