Kot je vlada, potem ko se je seznanila z informacijo o poteku sanacije pregrade Vogršček in o možnosti prenosa namakalnega razvoda Vogršček na lokalne skupnosti, sporočila prek omrežja Twitter, bo letos predvidoma končana recenzija projekta. V letu 2018 bodo sledili pridobivanje gradbenega dovoljenja, izbor izvajalca gradbenih del, konec leta pa izvedba gradbenih del.

Predsednik vlade Miro Cerar je na Twitterju ločeno objavil, da je vlada spomladi obiskala širšo Goriško in obljubila rešitev za Vogršček. "Danes smo obljubo izpolnili, pripravljata se sanacija in tehnološka posodobitev namakalnega sistema, ki je ključen za lokalno skupnost in celotno regijo," je zapisal.

Težava se vleče od leta 2007
Zadrževalnik Vogršček, ki je v lasti države, je v 84,5 odstotka namenjen namakanju kmetijskih zemljišč in v 15,5 odstotka zadrževanju visokovodnega vala. Leta 2007 so na pregradi zadrževalnika opazili mokro cono in leto pozneje izvedli nujna dela.

Namakalni razvod Vogršček je sestavljen iz 16 namakalnih polj, gradil se je med letoma 1992 in 1997. Namakalni razvod je tehnološko zastarel, dotrajan in amortiziran, zato je potreben tehnološke posodobitve, pravi vlada.

Namakalni sistem občinam?
Zakon o kmetijskih zemljiščih omogoča, da lahko lokalne skupnosti ob izkazanem interesu prevzamejo lastninsko pravico, upravljanje in vzdrževanje namakalnega sistema. Kot so navedli v vladi, bodo na podlagi izkazanega interesa lokalnih skupnosti podpisali pismo o nameri za prevzem državnega namakalnega sistema, ki bo vključevalo tudi zavezo po tehnološki posodobitvi oz. novogradnji namakalnega razvoda Vogršček.

Kmetijski minister Dejan Židan je po seji vlade povedal, da bo sanacijo zadrževalnika v celoti financirala država s pomočjo evropskih sredstev (glede na omenjeno funkcijo zadrževalnika v okoli 85 odstotkih kmetijsko ministrstvo in v 15 odstotkih okoljsko ministrstvo), prav tako bi država v celoti prevzela financiranje obnove oz., če bi bilo to smiselneje, izgradnje novega namakalnega sistema.

Pravno podlago za financiranje bo dala novela zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je v postopku DZ-ja. Novela bo omogočila, da se denar, zbran iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, lahko nameni za gradnjo zadrževalnikov za namakanje kmetijskih površin, z njo pa bodo tudi poenostavili prenos lastnine državnih namakalnih sistemov na lokalne skupnosti.

Ministrstvo se dogovarja s petimi občinami, na območju katerih leži namakalni sistem in so zainteresirane za njegovo delovanje - Mestna občina Nova Gorica ter občine Ajdovščina, Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba. Židan pričakuje, da se bodo v pismu o nameri dogovorili o vseh postopkih. Sam bi si želel, da bi občine upravljanje namakalnega sistema prevzele takoj po obnovi zadrževalnika. Država bi nato financirala obnovo namakalnega sistema, občine pa bi zanj skrbele, ga vzdrževale in tudi zaračunavale uporabo.