Doslej so za projekt namenili 22 milijonov evrov. "Res je, največji delež je prispevala država Katar, toda primera, da bi za takšen objekt verniki prispevali toliko sredstev, kot so jih slovenski muslimani, v tem delu sveta ne boste našli," je poudaril in pojasnil, da so slovenski muslimani prispevali približno pet milijonov evrov. S Katarjem so se po njegovih besedah dogovorili za 15 milijonov evrov, a so arhitekti izdelali zahtevnejši projekt, kot so si ga v skupnosti sprva zamislili, tudi zaradi materialov je projekt dražji.

"Ko smo se pogovarjali o gradnji islamskega kulturnega centra, nismo vedeli, koliko bo ta v resnici stala, kako se bo to razvijalo. Postopki so se razvlekli, približno pet let smo se ukvarjali samo z urejanjem zemljišča, pridobivanjem dovoljenj," je navedel mufti in pojasnil, da postopki prenosa zemljišča, na katerem je cesta, še niso končani.

Za dokončanje islamskega kulturnega centra bi po njegovih besedah potrebovali še približno 13 milijonov evrov, 10,6 milijona evrov za gradbena dela in 2,4 milijona za opremo.

Možnost dokončanja po delih
Če jim ne bo uspelo pridobiti sredstev za celotni projekt, razmišljajo, da bi sprva dokončali samo džamijo ter garažo in zunanjo ploščad. Samo za sakralni del bi po ocenah potrebovali tri milijone evrov, je pojasnil Grabus.

Tako bi lahko v novih prostorih opravljali molitve, saj zdaj za prostore na Fužinah plačujejo mesečno najemnino, ki skupaj s stroški znaša okoli 3.000 evrov. Tam ob petkih organizirajo molitve, na katerih se po Grabusovih besedah zbere med 800 in 1.000 ljudi, za večje praznike pa najamejo športno dvorano na Kodeljevem.

Pogajanja s Katarci
Za dodatna sredstva se pogovarjajo z odgovornimi v Katarju. "Še vedno upam, da bodo dokončali projekt," je dejal Grabus. Kot je pojasnil, so se pogovarjali tudi z nekaterimi bankami za posojilo, a se čudijo, da so bile leta 2008 za posojilo boljše razmere kot zdaj. Prav tako imajo po njegovih besedah vedno na voljo tudi druge možnosti, kot je prodaja nepremičnin, ki jih ima Islamska skupnost v Sloveniji v lasti. To so objekti na Grablovičevi v Ljubljani, v Pržanu in Vnanjih Goricah pa tudi drugje po Sloveniji. "Ampak verjetno bi prej zapustil svojo funkcijo, pa naj jih drugi prodajo in to dokončajo. Jaz sem bom trudil, da pridobimo sredstva, da dokončamo islamski kulturni center brez odprodaje objektov," je poudaril Grabus. Računa na to, da bi te objekte, ko bo center zgrajen, lahko oddali v najem in s tem omogočili lažje delovanje centra.

V Islamski skupnosti niso pozabili, da so nekatere verske skupnosti dobile nekaj sredstev od države, Islamska skupnost za svoj center pa ne. "To pomeni, da smo mi v Sloveniji še vedno kot otrok iz zunajzakonske skupnosti," ugotavlja Grabus. Dodal pa je še, da je misija Islamske skupnosti govoriti o večnem življenju. Tako se mogoče zdi, da gradnja centra "napreduje prepočasi, toda z vidika nauka večnosti imamo še čas, da zgradimo ta kulturni center", je dejal.

Nasprotovanja poimenovanju Džamijske ulice, zaradi katerih je bila vložena tudi pobuda za ustavno presojo mestnega odloka o poimenovanju, so po Grabusovem mnenju "zelo iracionalna in so primer neke retrogradne politike, ki nima mesta v sodobnem času". "Toda vsak ima pravico dati to na ustavno sodišče, naj o tem odločajo razumni ljudje," je dodal.