"List Slovenec je 24. oktobra 1917 objavil, da se bosta tedanji reis ulema Džemaludin Čaušević in vojaški mufti udeležila slovesnosti ob odprtju džamije v Logu pod Mangartom. Ta dan imamo za začetek uradnega organiziranega delovanja islamske skupnosti. To leto je zanjo jubilejno," je ob bajramu in stoletnici organiziranega delovanja Islamske skupnosti v Sloveniji dejal ljubljanski mufti Nedžad Grabus.

Ljubljanski mufti Nedžad Grabus je predsednik Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji že 11 let. Stike s Slovenijo ima veliko dlje, saj je tudi njegov oče delal pri nas. Je doktor znanosti, ki uči teologijo na Fakulteti islamskih znanosti v Sarajevu. O džamiji, vernikih in nostalgiji je spregovoril v oddaji NaGlas!.

Bajram ni samo verski praznik, ampak tudi priložnost za druženje, ohranjanje kulture, jezika in identitete Bošnjakov v Sloveniji?
Dovolite, da najprej vsem muslimanom voščim bajram šerif mubarek olsun. Vsak praznik ima verske korenine, pozneje pa se je razvijala njihova družbena razsežnost. Enako velja za bajram, s katerim se ohranjajo različni običaji in kultura nekega naroda.

Islamska skupnost v Sloveniji letos praznuje 100 let organiziranega delovanja. Islam je kot vero priznala že Avstro-Ogrska.
Za nas je to pomemben datum. List Slovenec je 24. oktobra 1917 objavil, da se bosta tedanji reis ulema Džemaludin Čaušević in vojaški mufti udeležila slovesnosti ob odprtju džamije v Logu pod Mangartom. Ta dan imamo za začetek uradnega organiziranega delovanja islamske skupnosti. To leto je zanjo jubilejno.

V Ljubljani je po 50 letih zgrajen Islamski verski in kulturni center Ljubljana, vendar še ni dokončan. Kdaj bo džamija odprla vrata?
To je velik generacijski projekt. Trudili smo se in uspelo nam je postaviti vse zgradbe. Upamo, da bomo džamijo odprli leta 2018.
Koliko je muslimanskih vernikov v Sloveniji in kaj bo to pomenilo zanje?
Podatki so različni. V Sloveniji je uradno okoli 50.000 muslimanov in še približno toliko začasnih muslimanskih delavcev. Za nas je to dokaz polnoletnosti organizirane skupnosti. Džamija bo tudi simbol organiziranega delovanja islamske skupnosti kot institucije, ki skrbi za muslimane. Hkrati jih bo povezovala s širšo družbeno skupnostjo, zlasti v času globalnih komunikacij, s katerimi se povezujejo ljudje po vsem svetu.

V centru ne bo samo džamija, ampak še druge dejavnosti in različni kulturni dogodki, zanimivi tudi za širšo skupnost.
Koncept islamskega kulturnega centra je zastavljen enako kot pravoslavni ali katoliški pastoralni center. Tudi v islamskem kulturnem centru bodo potekale dejavnosti, namenjene širši javnosti, ne samo muslimanom, s področja izobraževanja, kulture in podobno.

Kako pa je s financiranjem? O tem krožijo različne informacije. Koliko denarja je bilo do zdaj porabljenega za gradnjo?
Precej smo porabili za zemljišče, pripravljalna dela in dovoljenja, okoli osem milijonov evrov, 12 milijonov smo dali za gradnjo, milijon za dostopno cesto, to je za infrastrukturo, skupaj 21 milijonov. Želeli smo, da bi imela džamija vso opremo, kot najboljši avtomobil, očitno pa bomo morali take želje malo obrzdati in dokončati tisto, kar je mogoče. Za dokončanje celotnega kompleksa bi potrebovali devet ali 10 milijonov, brez opreme, za džamijo pa dva milijona. Ta denar bi lahko zagotovili sami, zato upamo, da bomo džamijo odprli prihodnje leto.

Koliko časa ste v Sloveniji? Kako ste se vključili v tukajšnje okolje? Vaš oče je delal v Sloveniji. Je bilo zaradi tega lažje ali težje vključiti se v družbo?
S Slovenijo sem povezan že več kot 30 let, stalno pa živim tu 11 let. Da, znano je, da se vsi, ki pridemo v Slovenijo, brez težav vključimo v skupnost. Tukaj živijo slovanski narodi in mi z juga se zlahka pridružimo osnovnim družbenim tokovom.
Ste doktor znanosti, pogosto odhajate v Sarajevo, kjer predavate teologijo na Fakulteti islamskih znanosti. Kako pogosto se vračate v Bosno? Ali čutite domotožje?
Na fakulteti imajo veliko razumevanja zame. Delam na dodiplomski, podiplomski in dopolnilni stopnji. Pogosto grem v Sarajevo, ki ima močno energijo in mu številni pravijo evropski Jeruzalem. V Sarajevu so razlike prednost, ne pomanjkljivost, to je mesto, v katerem ljudje različnih ver in kultur sobivajo že stoletja in ki navdihuje sodobnega človeka. Ne glede na to, kje smo, je Sarajevo naš navdih, zato se z veseljem vračam k svojemu delu v Ljubljani.
Koliko pa islam določa identiteto Bošnjakov v Sloveniji? Kako vidite povezavo med nujnostjo ohranjanja identitete na eni strani in potrebo po vključevanju v slovensko družbo na drugi?
Islam je pomembna identiteta Bošnjakov in nekaterih drugih narodov, ki živijo tukaj. Je tudi pomemben del kulture Albancev in nekaterih etničnih skupin, ki pripadajo islamu. V islamski skupnosti se trudimo, da bi razvijali tiste vrednote, ki so povezovale vse ljudi v stoletjih našega spoznavanja na tem območju. Naša temeljna naloga je učiti ljudi tistih islamskih vrednot, ki jih bodo vključevale in jim omogočale razumeti čas, prostor, okolje, v katerem živijo, ki jih bodo povezovale med seboj in s širšo družbeno skupnostjo.