"Kuharice, učitelji, medicinske sestre, tisti, ki delajo po domovih starejših občanov, so močno razočarani, ker so dobili v resnici manjše plače kot pred to t. i. reformo. Dejansko zdaj pričakujemo, da bo koalicija spoznala svoje napake in jih tudi odpravila," je ob robu seje pojasnila poslanka opozicijskega NSi-ja Vida Čadonič Špelič.

Po njenih besedah so nezadovoljni tisti, od katerih je dejansko odvisno življenje ljudi, medicinske sestre, negovalno osebje v domovih starejših, tudi policisti. Po drugi strani pa si po opozorilu NSi-ju na ministrstvih "režejo velike kose pogače z izplačevanjem povečanega obsega dela".

Na ministrstvu za infrastrukturo je bilo novembra in decembra tega deležnih skoraj 80 odstotkov vseh zaposlenih, na ministrstvih za visoko šolstvo ter za vzgojo in izobraževanje okoli 60 odstotkov, je navedla Čadonič Špelič. Sprašuje se, kako je to sploh mogoče, tudi glede na to, da se sredstva v ta namen zagotavljajo iz naslova prihrankov zaradi nezasedenih delovnih mest, daljših bolniških odsotnosti in porodniških dopustov.

"Gre za umetno povišanje plač," je prepričana poslanka. Zaposleni v javnih zavodih, kot so zdravstveni delavci in negovalci, pa po njenih besedah tega niso deležni. Denar za njihove plače se namreč le delno zagotavlja iz proračuna, večino "morajo plačati ljudje" in tem bodo direktorji, če bodo odobrili povečan obseg dela, morali povedati, da bodo plačali več. Dodatek za plačno skupino J v zdravstvu in sociali – gre za podporne službe v teh dejavnostih, denimo strežnice, kuharje, čistilke – pa se je prenehal izplačevati.

"Dodatek na področju zdravstva in socialnega varstva je bil mišljen kot začasen"

Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je ugotavljala, da so bila pričakovanja javnih uslužbencev različna, a so se osnovne bruto plače vseh javnih uslužbencev povišale. Razlogov, da so nekateri pri izplačilu januarske plače dobili manj kot decembra, je lahko več, je pojasnila. Lahko so bile na primer decembra ob koncu referenčnega obdobja izplačane nadure ali pa redna delovna uspešnost.

Glede dodatka na področju zdravstva in socialnega varstva, ki se je z uveljavitvijo reforme prenehal izplačevati, je državna sekretarka poudarila, da ga nihče ni ukinil, saj je bil že od vsega začetka mišljen kot začasen – do uveljavitve reforme. Imajo pa tudi javni zavodi možnost izplačevanja povečanega obsega dela iz svojih prihrankov. Poleg tega so predstojnikom v novem sistemu na voljo nekatere možnosti, da zaposlenim dvignejo plače, na primer uvrstitev v višji plačni razred ali spregled izobrazbe, je še navedla.

Državni sekretar z ministrstva za solidarno prihodnost Luka Omladič je dodal, da se bodo v skladu z lani sprejeto novelo zakona o dolgotrajni oskrbi do 30. novembra izvajalcem institucionalnega varstva starejših in institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe sredstva za te dodatne stroške dela zagotavljala iz proračuna. Za direktorje pa bodo pripravili podrobnejša pisna pojasnila.

V poslanski razpravi sta se poleg poslancev NSi-ja oglasila še Branko Zlobko (Svoboda) in Milan Jakopovič (Levica). Ta je ugotavljal, da se poskuša na različne načine zmanjšati pomen tega, kar je bilo doseženo, in da je glede reforme veliko nerazumevanja, neznanja, tudi manipulacij.

Komisija je nazadnje s štirimi glasovi poslancev NSi-ja in nobenim proti sprejela dva sklepa. S prvim poziva vlado, da v roku meseca dni predloži podatke o višini in vrsti izplačanih sredstev za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za vsa ministrstva za zadnjih šest mesecev. Z drugim od nje pričakuje, da v roku 30 dni pojasni, katere naloge oz. projekti so bili tako strateško pomembni, da je bilo za njihovo izvedbo nujno treba angažirati toliko obstoječih uslužbencev.

NSi zahteva tudi nujno sejo odbora za notranje zadeve in javno upravo, na kateri bi vlado po besedah Čadonič Špelič pozvali, "naj pristopi k reformi reforme in krivice odpravi".