Pred dobrim letom in pol (ravno v času, ko je bila Poljubljena razglašena za največkrat predvajano skladbo na radijskih postajah) je prvi glas Tabujev na MMC-jevo vprašanje, kako to, da vztrajajo pri prepevanju v slovenskem jeziku, odgovoril: "Slovenščini ostajamo zvesti zato, ker na ta način pridemo na prvo mesto najbolj predvajanih skladb pri nas (smeh). Ljudje nas razumejo - od naših najmlajših obiskovalcev koncertov, ki še niti govoriti ne znajo, do zelo zrelih. Ne razumejo vsi angleškega jezika, čeprav je internacionalen. Zato se nam zdi to prav."

Ob tem pa je poudarila: "Ne govorimo pa nikoli, da ne bomo poskusili tudi v angleščini."

Misel na angleški jezik ni ostala le želja, kajti člani skupine so sinoči na tradicionalnem pikniku, ki ga skupina prireja za svoje prijatelje, poleg videospota (za katerim stoji Jure Karas - slon iz naveze Slon in sadež) za slovensko različico skladbe Hvala za ribe, pokazali tudi (podoben) videospot za angleško različico.

Angleščina je posledica pogodbe, ki jo je Tabu sklenil s predstavniki največje svetovne založbe. "Mi nismo imeli velikih načrtov niti jih nismo iskali. Smo pa dovzetni za nove stvari. Ravno to je to. Očitno smo delali dobro in zakaj bi se kaj spreminjali. Če delaš dobro, deluj naprej in se izboljšuj. To je tudi naše vodilo," je za MMC pojasnil bobnar in vodja skupine Primož Štorman.

Hvala za ribe - podobno kot je pred leti singel 42 - ne razkriva vsebine, ki bo zapolnila peti studijski album skupine. Štorman skupaj z basistom Iztokom Malenškom, kitaristom Tomažem Tropom, klaviaturistom Alešem Berišo in pevko Tino Marinšek poudarja, da bo tudi naslednji izdelek žanrsko raznolik, kakor so bili njegovi predhodniki. A hkrati se faza 42, skozi katero je skupina Tabu sproducirala tudi najbolj predvajano skladbo na radijskih postajah v preteklem letu, nadaljuje v smislu povezanosti z motivi iz del pisatelja Douglasa Adamsa - iz njegovega dela Zbogom in hvala za vse ribe izhaja besedna zveza, ki tvori naslov novega singla skupine.

O njem in o spremembah, ki so prišle za Tabu, smo se pogovarjali s Primožem, Iztokom in Tino. Celoten pogovor si lahko preberete spodaj.

Naslov vaše zadnje plošče izvira iz knjige Štoparski vodnik po galaksiji. "So Long, and Thanks for All the Fish" oz. Zbogom in hvala za vse ribe je izvirni naslov četrte knjige v seriji Štoparskega vodnika po galaksiji. S Hvala za ribe tako nadaljujete vašo navezanost na pisatelja Douglasa Adamsa. Zakaj?
Iztok: Ustreza nam ta 'feeling'. Že s ploščo 42 smo 'padli' noter. In včasih se zgodi – ne vem, koliko ste opazili -, da se pri naših skladbah malo ponavljajo kakšni trendi in zamisli. In hvala za ribe je en tak slogan, ki pride v teh časih še bolj do izraza. Ker dandanes se pa res nimamo nikomur več kaj zahvaljevati. Nihče ne skrbi za nas. Vsak mora poskrbeti zase, zato hvala za ribe. Se vidimo.

Potem ste vi, Iztok, največji "obsedenec" z Adamsom? Ali vsi?
Primož: Kar vsi imamo malo tega 'feelinga'.
Tina: Vsi smo njegovi oboževalci. Je pa res, da je Iztok avtor besedila.
Primož: To je le ena besedna zveza, vse ostalo pa nima zveze s tem. Ampak "paše".

Poudarjate, da pri Hvala za ribe ne gre za politično skladbo, ampak za vaše osebno mnenje. Kako to, da se počutite "poklicane", da ga izrazite?
Primož: Zato, ker če pogledaš, kaj se dogaja danes, vsi napadajo na prvo žogo. Pravijo: "Ta je baraba. Ta je lopov. Ta je zanič." Mi smo pa svoje mnenje izrazili prek skladbe. Kaj pa naj rečemo, kot hvala za ribe – hvala za nič tem, ki nam vladajo.
Iztok: Tudi mi imamo pravico povedati svoje mnenje. To ni neki politično angažirani song, to je samo naš odgovor na to, kar se dogaja.
Tina: Tako. Ni tako, da se čutimo poklicane, se pa čutimo malo odgovorne, glede na to, da imamo glas in lahko še komu drugemu povemo, kaj si mislimo.
Iztok: Mogoče nas, ko nekaj takega povemo, sliši malo več ljudi, kot nekoga, ki na forumu napiše svoje mnenje in dobi dvajset všečkov.

Boste še kaj konkretno naredili na tem področju?
Primož: Ne, to je to.
Iztok: Nismo usmerjeni ali naperjeni proti komu.
Primož: Nimamo niti vzvodov. Niti navaden človek nima nobenih strašnih vzvodov. Ne bomo šli demonstrirat pred parlament …

Ste bili na demonstracijah?
Primož: Smo bili. Jaz osebno sem bil.
Tina: Tudi jaz.
Primož: Ampak če greš demonstrirat, greš demonstrirat kot oseba. Mi kot Tabu povemo to na drugačen način. Morda na bolj poetičen način.
Tina: Vedno je tako, da glasba spremlja trenutno družbeno-politično dogajanje. Nas mogoče ljudje niso navajeni v tej luči, saj vedno pojemo o ljubezni in veselju. Ampak prej ali slej so tudi nas zbezali, da smo povedali svoje mnenje, ravno zato, ker ga lahko. Kot smo rekli prej: imamo svoje poslušalce in privržence, med katere lahko delimo svoje mnenje. Kar koli se zgodi, se lahko odzovemo na to.

Ravno to, kar ste omenili - če odštejemo Namesto srca, ste veljali za skupino, ki je pretežno pela o ljubezni. Bo ljubezen v prihodnje še ostala? Ali kaj se dogaja z ljubeznijo pri Tabujih?
Tina: To imava že v studiu "bitke" z Izijem. Izi je avtor besedil, jaz pa v obdobju, ko nisem zaljubljena, zelo težko pojem ljubezenska besedila. Tako da sem tudi jaz potem že rekla Iziju: "Daj, zdaj pa nehaj pisati ta ljubezenska besedila, ker jih ne morem zapeti." (Smeh). In ravno to je zdaj sovpadalo s trenutnim časom in dogajanjem.
Primož: Je pa res, da je na svetu več kot 95 odstotkov besedil ljubezenskih. Ljubezen je najbolj opevan pojem.
Tina: Saj je tudi Hvala za ribe ljubezenski: "Če vse se podre; če malo umrem; sonce spet nam polni nebo."
Primož: To skladbo lahko razumete tudi na drug način. Mi smo predstavili našo plat, vsak posameznik pa jo lahko razume na svoj način. Tudi kot osebno ljubezensko zgodbo.
Iztok: Če že res išče (smeh).

Ali to, da med vama s Tino nastajajo kreativne debate, pomeni, da je tudi ona več sodelovala pri ustvarjanju novega materiala?
Tina: Da. Morala sem se počasi infiltrirati in se povezati. Tudi mi smo se morali malo bolj spoznati. Zdi se mi, da se cel naš odnos oblikuje v vedno večjo srečo. To, kar zdaj slišiš, to je to.

Zanimiva stvar pri vas je, da ste v besedilih precej navezani na metafore, ko pa pridejo trenutki za nagovore občinstva, pa znate biti precej neposredni. Zakaj te neposrednosti ni v besedilih?
Iztok: Meni se zdi besedilo veliko lepše, če ti ne pove vse neposredno. In raje ga večkrat poslušaš prav zaradi tega. Večina naših besedil je takih, da se da tudi kaj prebrati med vrsticami.
Tina: Tudi glasba je taka. Če bi mi želeli protestirati, bi igrali pank. Dve kitici in refren. In bi to "žgali". Toda ne vem, koliko bi nas slišali. Pank ima spet malo manj privržencev kot pop.

Zunaj je singel. Podpisali ste z založbo Universal. Kaj zdaj sledi?
Iztok: Veliko dela. Zavedamo se, da nas, čeprav smo podpisali z največjo svetovno založbo, zdaj po Sloveniji in po svetu ne bodo nosili po rokah. To pomeni, da bomo morali še enkrat več delati. So se nam pa odprla ena nova vrata.

Skozi ta nova vrata greste v angleškem jeziku. Namreč, poleg slovenske različice Hvala za ribe ste posneli tudi angleško. Ali to pomeni, da boste vzporedno vodili zgodbo v slovenskem in angleškem jeziku ali bo malo mešano?
Vsi skupaj: Vzporedno.
Iztok: Glede na razvoj dogodkov, da. Delamo stvari vzporedno.

Torej dva albuma?
Primož: Tudi. V prihodnosti.
Tina: Načrt je, da izdamo slovenski in angleški album.
Primož: To je malo hecno. Mi smo posebna država, kjer najprej delaš za slovensko občinstvo in potem za 'ostali svet' (smeh). Večina skupin dela eno stvar za vse, ampak ok. Majhni smo. Bomo videli, kako bo. Mogoče, če nam uspe, pa bomo delali samo še v angleščini in nič več v slovenščini (smeh).

Kako, mislite, bodo vašo angleško zgodbo sprejeli stari oboževalci?
Tina: Mojemu očetu, ki malo razume angleško, je ta različica boljša. Tudi zdaj, kolikor sem dobila povratnih informacij na pikniku: angleščina 'fino' dela.

Koliko pa ste spremenili svojo glasbo, če sploh, glede na to, da ste imeli v mislih, da delate za največjo svetovno založbo?
Primož: Nič. Ravno zaradi tega, ker smo taki, kot smo, je prišel Universal do nas. Mi nismo imeli velikih načrtov niti jih nismo iskali. Smo pa dovzetni za nove stvari. Ravno to je to. Očitno smo delali dobro in zakaj bi se kaj spreminjali. Če delaš dobro, deluj naprej in se izboljšuj. To je tudi naše vodilo.
Iztok: Kar zadeva glasbo, imamo kot skupina to željo, da se nikoli nismo preveč žanrsko opredeljevali. Lahko smo naredili od 'disko komada' do 'žaganice' in je bil še vedno Tabu. To ostaja isto. Pri naslednjem projektu bo znova cela vrsta različnih skladb, zato ne moremo reči, ali smo isti ali drugačni. Takšni smo, kot smo bili do zdaj: vsega po malo.