MMC v sodelovanju z ZRC SAZU tudi letos išče besedo leta. V MMC Analizi se je Slavko Jerič o akciji pogovarjal z jezikoslovcema Simono Klemenčič in Andrejem Perdihom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Čemu sploh izbirati besedo leta?
"Besede leta ne potrebujemo, je pa koristna kot zapis časa, h kateremu se bomo vračali čez leta in videli, kaj je v tem letu bila pomembna tema v javnem diskurzu," je povedala Simona Klemenčič. "Zanimivo je, da si dandanes lahko vsak sam izbira, od kod bo dobival svoje novice in katerim bo verjel ter kako si bo oblikoval svoj svet. Ko izbiramo besedo leta izmed kandidatk, ki jih lahko pošiljajo vsi slovensko govoreči, se lahko izluščijo teme, ki so pomembne za vse," je še dodala jezikoslovka.

Ko (nove) besede tekmujejo med sabo
Glede tekmovalne narave akcije izbora je Andrej Perdih dejal, da se mu tekmovalni vidik izbora besede leta zdi zanimiv, saj "bomo zaradi tega tehtanja o besedah o njih tudi govorili in bo beseda leta tako tudi povsem zaživela. Na koncu ena pač mora zmagati."

Lani je strokovna komisija že pred samim izborom besede leta izbrala najboljši neologizem, torej besedo, ki je v jeziku nova (lahko gre sicer tudi za besede, ki so s časom dobile nov pomen, vendar te niso predmet tega izbora). Odločili so se za drečko, torej izraz, ki je sestavljen iz besed drek in vrečka ter pomeni vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah.

"Nimamo še nekih empiričnih podatkov, koliko se je beseda dejansko prijela. Z neologizmi je tako, da ko te besede enkrat pridejo v jezik, je njihova življenjska doba zelo različna. Za konkretni primer drečke je na primer odvisno, kaj bomo z njo počeli, ali bomo drečke lahko kupovali v trgovinah, ali bodo zakonska določila predpisovala uporabo drečk," pravi Andrej Perdih.

Med CD-ji in zgoščenkami
Zaradi prepričanja, da kdaj širša družba na jezikoslovce kdaj tudi stereotipno gleda kot na strog, resen, celo represiven organ, se pogosto porodijo pomisleki, ko se pojavi kakšna nova stvar ali pa neki nov pojem, da se bo nujno moralo najprej uporabiti oziroma iznajti strogo slovenski izraz. Eden najbolj znanih tovrstnih primerov iz ne tako oddaljene zgodovine je zagotovo izraz zgoščenka. Perdih glede tega meni, da "če tehtamo med domačimi in prevzetimi besedami, seveda do neke mere dajemo prednost domači besedi, vendar ne za vsako ceno. Namreč, če je neka beseda, ki je sicer tujega izvora, že tako uveljavljena in morda celo že zapisana v zakonodaji, bi njeno spreminjanje povzročilo mnoge težave."

To vprašanje je pomembno predvsem, ko besede šele pridejo v jezik in so še čisto sveže, saj lahko takrat vplivamo na to, katere besede bodo zaživele v slovenščini. Če se torej lahko strokovnjaki, prevajalci ali pa novinarji med sabo dogovorijo za enotno uporabo nekega novega slovenskega izraza in ga širijo naprej, bo ta najverjetneje tudi obveljal. "Če lahko dosežemo neko enotnost že na začetku, bi svetovali slovensko besedo, vendar edino, če je res najustreznejša," glede tega poudari Perdih.

Kaj pa influencerji?
Izraz influencer je precej hitro dobil slovensko ustreznico vplivnež. "Nekateri že uporabljajo besedo vplivnež namesto influencer, vendar se nam pri takih zamenjavah lahko zgodijo nekakšni stranski učinki. Vplivnež namreč pomeni nasploh osebo, ki ima velik vpliv glede česa, influencer pa ima ožji pomen, ki je vezan na spletne medije," opomni Perdih.

Letos povsod veliko govora o podnebju
Nekatere organizacije so že izbrale besedo leta, med njimi je denimo univerza v Oxfordu, ki je izbrala besedno zvezo climate emergency. "Gre za precej tipičen izbor za ta čas, saj smo lani med izbrankami na primer imeli tudi climate change, ki pomeni podnebne spremembe. Emergency pa pomeni že izredno stanje in torej ne govorimo več samo o spremembah. Raba te besedne zveze se je od lani povečala za 100-krat. Tudi pri nas je kar nekaj prispelih predlogov povezanih s podnebnimi spremembami, tudi marsikje po svetu je tako," pravi Simona Klemenčič in ob tem dodaja, da imajo izbrane besede vselej za sabo neko zgodbo.

Še opomba: v poštev za kandidatke ne pridejo osebna imena in "večne" besede, kot so denimo mir, ljubezen ali dvojina. Takšna beseda je lahko kandidatka za besedo leta samo, če to podpre neko konkretno dogajanje v tem letu in porast rabe zaradi tega dogajanja. Tako je bilo z besedo zdravje. Sicer pa izraz beseda v tej akciji ni obravnavan na izrazni, ampak na pomenski ravni. To pomeni, da pridejo v poštev tudi besedne zveze, kot na primer evropski prvaki.

Prvikrat se izbira tudi kretnja leta
Novost letošnje akcije je, da svojo besedo oziroma kretnjo leta izbirajo tudi uporabniki znakovnega jezika. Za zdaj imajo pet kandidatk: ustava, komunikacijski dodatek, slovnica, himna in osebna asistenca.

Med drugim tudi o tem, kateri besedi bi kot jezikoslovca Simona Klemenčič in Andrej Perdih osebno izbrala za besedo leta, pa v spodnjem pogovoru!