Čeprav bi izjavo, ki jo poda filmski lik Sache Barona Cohena, nepronicljiv bralec lahko označil za skrajno vulgarno in žaljivo, pa gre iz nje razbrati dvoje – prvič, da družbeno angažirani filmar s tem zgolj prenese Trumpov rasizem z Latinske Amerike, Afrike in Bližnjega vzhoda na vzhodno Evropo, drugič pa, da prva dama sama preprosto ni storila ničesar, da bi to podobo Slovenije v ZDA kaj dosti izboljšala.
Če so si nekateri obetali, da bo v teh štirih letih Sloveniji priskrbela brezplačno reklamo, Američanom pa razjasnila nekaj osnovnih zgodovinskih pojmov, ko gre za umeščanje naše države, so hitro doživeli hladno prho. Melania, ki ves čas ohranja neko hladno distanco do tako rekoč vsake teme in dogodka, ohranja isto distanco tudi, ko gre za njeno domovino.
"Kot otrok sem v Sloveniji, ki je bila takrat še pod komunističnim režimom, stalno poslušala o tej izjemni državi, ki se ji reče Amerika. Državi, ki je predstavljala svobodo in priložnosti. Ko sem malce odrasla, je moj cilj postal, da se preselim v ZDA in sledim svojim sanjam delati v modni industriji," je dejala v svojem govoru avgusta na republikanski konvenciji. Podobno je o odraščanju v komunizmu razlagala na konvenciji pred štirimi leti (v govoru, ki so mu očitali plagiatorstvo zaradi podobnosti s tistim Michelle Obama).
Brez nostalgije po domovini
Melania, ki je rodno grudo dokončno zamenjala za obljubljeno deželo leta 1996, se nikdar ni ozrla nazaj. Zanjo Slovenija ostaja zamrznjena v času skupne države, Američanom pa ne le, da jim ni približala svoje domovine, ampak je samo potrjevala tam uveljavljene predstave Slovenije kot dela neke represivne države, kamor se pač ne vračaš, ko se enkrat osvobodiš teh "komunističnih" okov.
Ne Melania (rojena Melanija Knavs) ne njeni starši Viktor in Amalija sicer nikdar niso izkusili nobene politične represije, ki jo sem ter tja posredno omeni v svojih redkih govorih. Njen oče je delal kot prodajalec avtomobilov, njena mama je bila zaposlena v tovarni tekstila Jutranjka. Predlani sta prek svoje hčerke dobila ameriško državljanstvo.
Gre za t. i. verižno priseljevanje na podlagi sorodstvenih vezi z ameriškim državljanom, ki mu sicer Trump uradno ostro nasprotuje. A, navsezadnje, tudi Melanijin ameriški vizum se je znašel pod drobnogledom, saj ji je bivanje v ZDA od leta 2001 omogočal t. i. vizum za Einsteine, ki ga administracija podeljuje le ljudem z "izjemnimi sposobnostmi", največkrat znanstvenikom in predavateljem. Ona je delala kot manekenka.
Iz oblikovalskih v modne vode
Melania je odrasla v skromnem stanovanjskem bloku v Sevnici, preden se je preselila v Ljubljano, kjer je obiskovala srednjo oblikovalsko šolo in se zatem vpisala na študij arhitekture, a ga po letu dni pustila ter se podala v modne vode. To ji sicer ni preprečilo, da ne bi v svoji uradni biografiji zapisala, da ima diplomo Fakultete za oblikovanje in arhitekturo Univerze v Sloveniji. Da gre za precejšnje natezanje resnice, je v Melanijini neavtorizirani biografiji, objavljeni v angleščini leta 2016, razkril Bojan Požar.
Bolj kot v akademskem svetu se je našla v modi. Poziranje ji ni bilo tuje, saj jo je že pri 16 letih odkril modni fotograf Stane Jerko, dve leti pozneje pa je podpisala pogodbo z modno agencijo v Milanu in priimek Knavs spremenila v bolj mednarodni "Knauss". Delala je za modne hiše v Milanu in Parizu, za nadaljevanje kariere v ZDA pa je bil zaslužen solastnik agencije Metropolitan Models Paolo Zampolli, prijatelj njenega bodočega moža. Drugo, kot pravijo, je zgodovina.
Kot žena Donalda Trumpa, nepremičninskega mogotca z Manhattna, je Melania igrala vlogo privlačne, zadržane, precej mlajše žene, trofejne žene – oznaka, ki jo uporabljajo Američani. V primerjavi s številnimi njenimi kolegicami z modnih pist nikdar ni bila rada v središču divjih nočnih zabav na Manhattnu, čeprav "sramežljiva" prav tako ni pridevnik, s katerim bi opisali žensko, ki se je fotografirala gola na krznu, v radijski oddaji Howarda Sterna leta 1999 pa je na vprašanje, v kaj je oblečena, nonšalantno odgovorila, da "ne kaj dosti".
#OsvoboditeMelanio
New York ji je ustrezal, Washington precej manj, se zdi, vloga prve dame in izpostavljenost, ki pride z njo, pa nista nekaj, v čemer bi se počutila najbolj sproščeno. Že med samo inavguracijo so jo kamere ujele, kako se ji je obraz pomračil v trenutku, ko je mislila, da so se kamere preusmerile drugam, s tem pa nemudoma postala spletni "meme" in rodila virtualno oznako #OsvoboditeMelanio ("#FreeMelania"), zdaj že ustaljeno frazo na Twitterju, najraje pospremljeno s pomenljivimi posnetki Melanijinih nesrečnih pogledov.
Zagotovo niso pomagali niti številni posnetki, ko skuša Trump zagrabiti ženo za roko, pa mu jo ona več kot očitno odtegne, teorije zarote se širijo tudi glede njene domnevne dvojnice, s katero občasno Trump pozira pred predsedniškim letalom. Da gre za "nekonvencionalno družinsko dinamiko", bi bilo milo rečeno. Govorimo tudi o ženski, ki je moževe tako zelo javne in pogoste skoke čez plot, vključno s pornozvezdnicami, prenesla precej bolj stoično od Hillary Clinton.
Ujetnica v zlati kletki?
Številni pišejo o Melanii kot o Trumpovi ujetnici v zlati kletki (dobesedno zlati, njuno manhattansko stanovanje v Trump Towerju je namreč obloženo s toliko zlata, da zasenči še kraljeve rezidence), kot o nesrečni ženski, ki se je nehote znašla pod drobnogledom javnosti.
"Vedno je vztrajala pri zasebnosti, dajala prednost materinstvu in skrbi za sina Barrona. Moža sicer je nekajkrat podprla, ga pa je tudi nekajkrat kritizirala, denimo glede politike zapiranja prebežniških otrok v kletke. Svoje nestrinjanje je nekajkrat tudi javno pokazala – s tem pa sprožila teorije zarot, češ da je skoraj Trumpova ujetnica," razlaga Bogomil Ferfila, profesor ameriških študij na fakulteti za družbene vede.
Prav danes 14-letnega Barrona je Melania navedla kot razlog, zakaj se po inavguraciji ni takoj preselila v Belo hišo, kot so to storile vse njene predhodnice. Pet mesecev je trajalo, da se je le poslovila od stanovanja v 58. nadstropju Trump Towerja, v tem času pa je vlogo prve dame de facto opravljala Trumpova hčerka Ivanka, s katero naj bi Melania imela ne ravno topel odnos.
In medtem ko so se Trumpovi kritiki jezili, da taka ureditev davkoplačevalce zaradi ločenega varovanja prve dame in prvega sina stane milijone, so newyorški paparaci zaman prežali pred stolpnico, da bi ujeli v objektiv enigmatično žensko, ki se tako otepa rezidence v Beli hiši. "Ko gre za slavne ljudi, nikdar ne zgrešim. A Melania je tako izmuzljiva," je takrat za The Washington Post tožil Miles Diggs, eden izmed številnih paparacev, ki so v New Yorku zaman lovili Trumpovo. "Melania je veliki beli kit," slikovito ponazori Diggs.
Težko jo je prebrati
Junija 2017 se je le preselila v Washington, kar pa ni utišalo govoric, da v njunem zakonu močno škriplje. "Težko jo je prebrati. Morda najtežje od vseh! Ker če pomislimo na vse druge prve dame, celo Lauro Bush, ki ni bila najbolj dinamična oseba na svetu, niso bile take," je za MMC povedal profesor politologije na univerzi v Washingtonu Clive S. Thomas. "Morda je nekaj na tem, da se ne razume s Trumpom, nekaj časa se je govorilo, da se je izselila iz Bele hiše. Trump tudi nikdar ne omenja Barrona, nikdar ga ne vidimo z njim. Obama je nenehno govoril o svojih dekletih in objavljal skupne fotografije. Morda gre le za drugačno družinsko situacijo, morda za Melanijin značaj. Ne vem odgovora, je pa zagotovo drugače."
Iz njenih redkih nastopov v trdi angleščini, s katero še dodatno ustvarja podobo "avtsajderke", je nemogoče razbrati njen značaj. Njen zgolj rahli nasmešek je zacementiran na popolno naličenem, vedno malce napetem obrazu, le njena garderoba se spreminja, je v svojem portretu prve dame leta 2017 opažal sicer Trumpu naklonjen Washington Post. Črna toaleta Ralpha Laurena en dan, rdeča Givenchyjeva naslednji.
The Atlantic ta teden pa: "Tu smo, potencialno ob koncu Trumpove administracije, Melania pa ostaja prav tako skrivnostna, kot je bila na dan, ko je njen soprog poskočil k stopnicam Bele hiše, da bi se rokoval z Obamovima, njo pa pustil, da zleze iz limuzine in drobenclja za njim s svojim nezaželenim darilom, Tiffanyjevo modro škatlo, ki se je ujemala z barvo njene oprave, nje pa noben ni bil v resnici kaj dosti vesel."
Hoja po robu
Louise Sunshine, ena nekdanjih direktoric pri Trump Organization, je Melanio opisala kot "oprezno" ter "zelo resno in zadržano" v svoji novi vlogi prevzemanja novih opravil in rokovanja s predsednikom in njegovimi svetovalci, ki jih Sunshinova primerja z "volčjim brlogom". "Gre za veliko sil, ki tekmujejo za pozornost. Melania skuša oceniti, katera pot in mesto sta najboljša zanjo kot za prvo damo in ženo zelo impulzivnega, kompulzivnega in nepredvidljivega predsednika."
"Ne opravlja, nikomur ne razlaga svojih najzasebnejših misli, ni zaupljiva," pravi Sunshinova. "Stvari počne z veliko mero premišljenosti. Popolnoma drugačna je od Donalda, kar je dobra novica. Stvari premisli vnaprej in ničesar ne reče brez premisleka. A njena naloga je toliko kompleksnejša, ker je Donald večna zvezda lastnega enočlanskega šova. Donald pleše sam. Donaldu tango ne ugaja."
To je vidno tudi v preddverju Trump Towerja. V vitrini se blešči nakit, ki ga je za svojo linijo oblikovala Ivanka Trump. Obiskovalci lahko najdejo knjige, skodelice in losjone po britju z imenom in podobo 45. predsednika ZDA. Prva dama je nevidna – pa čeprav si je svoj kruh vrsto let služila kot manekenka. Ne njen obraz ne njeno ime se ne pojavljata na majicah, stekleničkah ali magnetih za hladilnik.
"Signal, ki ga dobivam, je, da noče biti prva dama. Tu ne gre zgolj za majhno navzočnost, tu gre za ničelno navzočnost," meni Katherine Jellison, profesorica zgodovine na Univerzi v Ohiu, ki pa v Melanijini umaknjenosti vidi zgodovinsko priložnost za upokojitev anahronistične vloge prve dame, ženske, ki svoje celotno življenje in kariero podredi možu in njegovim ambicijam.
"Melania počne, kar se Melanii zahoče"
"Ona je, kar je. Počne, kar se ji zahoče, ko se ji zahoče ... Zna biti upornica," je dva tedna pred volitvami, ko Melanie še kar ni bilo na spregled na kateri izmed postaj moževe predvolilne kampanje, za CNN povedal neimenovani prijatelj in nekdanji član administracije. Ko so novinarji prejšnji mesec vprašali predstavnika kampanje Hogana Gidleyja, ali bo Melania del kampanje, je ta odgovoril: "Prva dama je izjemno dragocena za našo državo, predsednika in kampanjo. Pogovarjamo se z njeno ekipo, da bi ugotovili, kateri so najboljši načini, da sodeluje v kampanji."
Sam Trump naj bi se še najmanj obremenjeval z ženino odsotnostjo. "Dovolj dobro jo pozna, da ve, da kadar Melania nečesa ne želi početi, je ne bo prepričal ne on ne kdor koli drug," je povedal vir blizu predsednika. Melania tudi leta 2016 ni bila veliko vključena v Trumpovo predvolilno kampanjo. Kot svojo prioriteto je navedla skrb za takrat desetletnega sina.
"Neštetokrat smo jo vprašali, ali bi lahko sodelovala, a smo njen "ne" slišali tolikokrat, da smo na neki točki nehali spraševati," je povedal vir, ki je imel eno vodilnih vlog pri Trumpovi kampanji pred štirimi leti. Kot poudarja CNN, takšne situacije v moderni zgodovini prvih dam še ni bilo, saj so skoraj vse v volilnih kampanjah igrale ključno vlogo pri približevanju svojih mož ženskim volivkam, njena odsotnost pa je še toliko očitnejša, ker se Jill Biden tako rekoč ne loči od svojega moža.
Nad medije in "socialistično agendo"
In ravno ko so se vsi mediji razpisali o "mrku" prve dame med kampanjo, je Melania šest dni pred volitvami le stopila pred Trumpove podpornike in na zborovanju v Pensilvaniji v svojem govoru ubrala vse preverjene "trumpovske" note.
Bila je kritična do "socialistične agende" Joeja Bidna, do demokratov in do "tračarskih" medijev, ki da so ustvarili podobo njenega moža, kot je ona ne pozna, odgovornost za razbohotenje epidemije covida-19 v ZDA pa v preverjeni desno populistični maniri pripisala demokratom, ki da so svoje prioritete postavili pred zdravje Američanov in se posvečali odpoklicu njenega moža namesto virusu.
Je pa treba priznati, da v nasprotju s svojim možem in podpredsednikom Mikom Penceom v javnosti ves čas dosledno nosi masko, s čimer daje malce drugačno sporočilo o resnosti virusa kot njen mož.
Trumpova redno manevrira med statusom ženske, ki naj bi predstavljala bolj umirjeni, rahločutnejši, če želite, obraz Trumpove administracije, "dobre policistke" proti Trumpovemu slabemu in žene, ki ji v resnici "preprosto ni mar", če parafraziram njeno zloglasno jakno. Prav tisti kos garderobe, o katerem se je toliko pisalo, naj bi dokazoval, kako brez stika z resničnostjo in brez posluha tudi Melania je.
Naj spomnimo: potem ko je bil Trump maja 2018 deležen hudih kritik zaradi politike ločevanja prebežniških otrok od staršev na ameriško-mehiški meji, je prakso na Twitterju obsodila tudi Melania. Ta se je nato junija podala na obisk teh otrok, a si ob tej priložnosti nadela vse kaj prej kot taktno Zarino jakno z napisom "Res mi ni mar, pa vam?".
To sicer ni bilo prvič, da njena garderoba, čeprav si je ustvarila sloves modne ikone in morda najelegantnejše prve dame do zdaj, ni bila prilagojena situaciji – tako se je denimo istega leta na poplavljena območja Teksasa podala v vrtoglavo visokih in dragih petah Manola Blahnika.
Če bi bila Obamova žena ...
Ferfila meni, da je za precejšnji del kritik in percepcij Melanie kriva tudi medijska krajina. "Če berete republikanske medije, Melanio hvalijo, če berete demokratske, jo pljuvajo, resnica je, verjetno, nekje vmes. Če bi bila žena Baracka Obame, bi bila verjetno bolj priljubljena," je dejal. Ob tem meni, da v svojem udejstvovanju nič kaj dosti ne odstopa od tradicionalne prve dame.
"Melanijin nastop je eleganten, zadržan in je kot tak pri številnih vzbudil neke simpatije. Tu ni tako invazivna kot Hillary Clinton, ki je že v obdobju prve dame začenjala svoje politične kampanje in bila zaradi tega precej nepriljubljena. V nasprotju z Melanio, ki so jo lani v anketi YouGov postavili na tretje mesto najbolj občudovanih Američank, se Hillary nikoli uvrstila med najbolj priljubljene in verjetno jo je tudi ta nepriljubljenost stala volitev 2016," razmišlja.
Pri tem Ferfila izpostavlja, kako se je Trumpova angažirala za prenovo Bele hiše in vrta, tako rekoč nespremenjenih od Kennedyjev dalje, kako se zavzema za otroke, pa tudi njeno akcijo proti spletnemu ustrahovanju. Isto akcijo, zaradi katere je bila deležna tudi kar nekaj posmeha, saj so številni hiteli izpostavljat, da je največji spletni ustrahovalec prav njen "hitroprsti" mož.
Kaj se skriva za fasado?
Kdo je prava Melania Trump, se sprašujejo številni, odgovora pa kar ne dobijo. Če nekateri Trumpovo opisujejo kot osebo, ki razmišlja s svojo glavo, ki se ne boji pokazati, ko ji kaj ne ustreza, pa spet drugi slikajo podobo osebe, ki ni bila nikdar nič manj ambiciozna od svojega moža – niti ne kaj bolj "ljudska".
Tako njena nekdanja dolgoletna zaupnica in svetovalka Stephanie Winston Wolkoff v knjigi Melania in jaz: Vzpon in padec prijateljstva s prvo damo slika podobo skrajno zasebne, samozavestne in hladnokrvne ženske, ki se vidi kot nekakšna novodobna Jackie Kennedy, Trumpov podmladek označuje za kače, Belo hišo pa za cirkus.
Pri vsakem drugem predsednikovanju bi tako zagotovo bolj odmevali posnetki, ki so prišli na dan ta mesec in jih je v pogovoru s Trumpovo na skrivaj posnela Wolkoffova. Na teh posnetkih iz leta 2018 slišimo Melanio, kako besni nad mediji, ki jo krivijo za Trumpovo politiko ločevanja otrok, in navrže, da ne počne nič drugega kot Obama, nato pa se znese še nad božičem, češ da nikomur ni mar za "j***i" božič, pa vseeno trdo gara za "j***no" božično dekoracijo Bele hiše.
"Ker je bila moja prijateljica, sem dopuščala možnost, da je drugačna od Donalda in njegovih otrok, a ko si Trump, si Trump," je pojasnila Wolkoffova pozneje za televizijo ABC in dodala, da je bila Melania, ko jo je spoznala, povsem drugačna od Melanie danes.
“Za Melanio se je zdelo, da sledi Platonu, grškemu filozofu, ki je verjel v nadzor nad čustvi in obvladovanje le-teh," piše v knjigi. Zakon zakoncev Trump označi za "dogovor", a tak, ki deluje, eden do drugega pa naj bi gojila topla čustva. Ona mu stoji ob strani in se nikdar ne pritožuje nad njim, on je iskreno vesel, ko jo zvečer vidi in si želi njenega odobravanja.
"Ena izmed stvari pri tej administraciji je, da se vsak dan zgodi toliko, da je preprosto težko slediti. Zadeve, ki bi običajno končale na naslovnici New York Timesa, so zdaj potisnjene na sedmo stran, ker se toliko dogaja. Utrujajoče je," na to odvrne Thomas.
Slovenija zgolj pika na zemljevidu
Da ji znajo mediji stopiti na žulj, je pokazala tudi z vrsto tožb in groženj s tožbami, ki jih je na neki točki vlagala kar po tekočem traku – proti Wolkoffovi, ameriškemu inštitutu v Zagrebu, ki je uporabil njeno fotografijo za oglaševanje tečajev angleščine ("Samo predstavljajte si, kam vas lahko pripelje malo znanja angleščine"), proti blogerju Websterju Tarpleyju in Daily Mailu zaradi člankov, ki so navajali, da je po prihodu v ZDA delala kot elitna spremljevalka (beri: prostitutka), pravne postopke je sprožila tudi v Sloveniji.
Zaradi povzemanja Tarpleyjevih navedb so se tako na udaru znašli Bojan Požar in Igor Omerza za njuno biografijo Trumpove, Slovenske novice ter revija Suzy.
Ferfila meni, da je Melanijin odnos do Slovenije in s Slovenijo tako distanciran (v domovino se ne vrača, prav tako ne išče stikov s Slovenci v ZDA) tudi zaradi tovrstnih objav.
"Medijska krajina ji v Sloveniji ni naklonjena, ker ni naklonjena Trumpu, niti ne ZDA zares. Če bi bila žena kakega drugega predsednika … Tudi slovenski dopisniki iz ZDA povzemajo bolj demokratske vire, kjer prevladuje negativno prikazovanje prvega para. Drugače je pri Hrvatih, ti bolj hvalijo ZDA, je pa res, da oni tudi precej več prispevajo k vojski in nakupu orožja. Za ZDA je to najpomembnejše in v tem smislu je vloga Slovenije zanemarljiva. Za nameček pa še vidijo, da jim nismo naklonjeni, kar tudi vpliva na odnos zakoncev Trump do Slovenije," razmišlja Ferfila o tem, zakaj zakonca Trump v teh štirih letih nikdar nista obiskala Slovenije, kot so si to številni obetali, zlasti na desnem polu.
"Objektivno gledano, Melania se je na lestvicah vplivnosti in slave uvrstila višje, kot se bo kateri koli Slovenec kdaj. To je svet megazvezdnikov in fino je, da smo tudi Slovenci prišli zraven," sklene.
In Melaniina zapuščina? Z besedami odlične Caitlin Flanagan v The Atlanticu: "Podobno kot karkoli je imela za povedati Stephanie Winston Wolkoff, je prav možno, da se tudi Melania bliža koncu svojega mandata nacionalnega zanimanja, saj mora biti tega slabega LSD-tripa konec kot s ekončajo vsi LSD-tripi: s trdim pristankomk in obupano potrebo po kozarcu vode. Melania je pustila minimalno sled na ta narod, zgodovina pa jo bo sodila po njeni pripravljenosti, da stoji ob strani Donaldu Trumpu, ko je pustošil po državi."
