"Človek z motoričnimi in kognitivnimi težavami pri izvajanju glasbe nima več težav pri koordinaciji in spominu, ko se je treba gibati in peti v zboru," je na okrogli mizi o petju na recept opozorila Mihela Jagodic, svetovalka za vokalno glasbo pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti.

V tujini poznajo projekt pojočih bolnišnic (Singing Hospitals), ki se je v preteklih letih razvil v Nemčiji in se od tam razširil v Avstrijo, Švico in druge države. Slovenija, kjer je prepevanje v zborih najmnožičnejša kulturna dejavnost, naj bi bila za uvedbo petja v bolnišnicah ravno zaradi razširjenosti petja pri nas izjemno primerna. V evropski študiji Singing Europe 2015 so namreč ugotovili, da se vsaj ene oblike petja v skupini udeležuje kar osem odstotkov Slovencev.

Z glasbo je mogoče prelisičiti in izboljšati delovanje naših možganov. "Glasba je lahko izjemno optimizacijsko orodje, s katerim lahko izboljšamo svoje funkcije. Glasba omogoča, da naši možgani delujejo kot celota. V večini uporabljamo zgolj levo možgansko polovico, s pomočjo glasbe pa možgani začnejo delovati kot tim," opozarja psihologinja in pevka dr. Katarina Habe.

Prav petje pa naj bi v možganih ustvarjalo svojevrsten koktajl sreče z močnimi antidepresivnimi učinki in blagodejno vplivalo na dušo in telo. V tujini zato petje v zboru uporabljajo tudi kot terapijo za bolnike po možganski kapi ter kot podporno terapijo pri alzheimerjevi in parkinsonovi bolezni. V eni izmed študij strokovnjaki poročajo, da naj bi prepevanje pomagalo tudi pri raku. Zdravniki so potrdili, da vpliva na imunski sistem, ta pa posredno pripomore k ozdravitvi, smo še izvedeli na okrogli mizi. Pri tem velja opozoriti, "da petja ne gre jemati kot vrsto terapije, ampak kot izkušnjo, ki podpira procese ozdravitve," pravi Monika Wiese, predstavnica mreže pojočih bolnišnic iz Nemčije.

"Ne gre za terapijo, ampak posebno pevsko opcijo, ki ima veliko zdravilnih učinkov. Za veliko število bolnikov je dragocena in jim olajšuje njihovo stanje." S tem ne misli le na zdravstveni vidik, ampak tudi na psihološki in sociološki vidik človeka. "Ob petju bolnik ni več nekdo, ki je bolan, ampak je spet samo človek, ki poje skupaj z drugimi prisotnimi," dodaja Wiesejeva.

Z glasbo naj bi bilo mogoče doseči tudi to, da začasno ne čutimo bolečine. Z uporabo glasbene terapije je namreč možgane mogoče pripeljati v posebno stanje, ki je v svoji osnovi podobno spanju. "V bolnišnicah za kronične bolnike veliko uporabnikov ceni naše dejavnosti. Tudi med petjem se v človeškem telesu sproščajo neke vrste opijati. Nekateri se počutijo bolje takoj, drugi šele po terapiji. Ampak to, da ljudje vsaj za nekaj časa pozabijo na leta dolgo bolečino v telesu in spet začutijo nekaj zadovoljstva, je ključnega pomena. Ta majhen trenutek je dovolj, in nekateri povedo, da se jim vrnejo občutki, ki jih morda že zelo dolgo ne poznajo več."

Izvajalci glasbene terapije v pojočih bolnišnicah sledijo načelu preprostosti in pristnosti, za dobro izvedbo pa morajo biti vešči ne le glasbenih tehnik, ampak tudi spodbujanja in povezovanja ljudi, kar so dokazali tudi na okrogli mizi, kjer so ne samo k petju, ampak tudi k izvajanju terapevtskih vaj na stolih, prepričali vse prisotne. "Vrsta petja, ki jo izvajamo v pojočih bolnišnicah, je malo drugačna od zborovskega petja. Pojemo brez not, preproste melodije in besedila, ki se jim ljudje lahko hitro pridružijo. Ne gre toliko za petje v smislu glasu, ampak za izkušnjo. Izkušnjo povezovanja s samim seboj in drugimi ljudmi," je o izkušnjah z delom v Nemčiji še podelila Wiesejeva.

Ni še jasno, kako bi glasbeno terapijo in petje z uradnimi postopki vpeljali v bolnišnice pri nas. Organizatorji dogodka za zdaj le poudarjajo, da pravzaprav lahko kdor koli poje kjer koli in ni treba, da bi se omejili le na bolnišnice.

Okrogla miza o petju na recept, ki je bila v Cankarjevem domu, je bila del programa vseslovenskega Tedna ljubiteljske kulture, ki ga že tretje leto zapored pripravljata JSKD in Zveza kulturnih društev Slovenije, potekal pa bo še do te nedelje, 22. maja.