Jubilejni deseti strateški forum je gostil panel o starajoči se družbi in razvoju, kjer so govorniki skušali odgovoriti na vprašanja o izzivih vse bolj starega prebivalstva.

Kot je dejala slovenska ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, moramo do sprememb v družbi pristopati na mednarodni in nacionalni ravni, pri čemer je po njenih besedah potreben holističen pristop, ki bo vključeval vse dejavnike. Nujna je nova družbena pogodba, kar pomeni, da je treba ponovno premisliti sistem socialnega varstva ob spremembah, ki jih doživljamo zdaj in jih bomo še posebej občutili v prihodnjih desetletjih.

Smo v položaju, ko moramo kot družba znova preučiti sistem socialnega varstva in njegovih temeljev, pravi ministrica, ki je ob tem postregla s podatkom, da je zdaj v Sloveniji delež prebivalcev, ki so starejši od 65 let, okoli 17 odstotkov, medtem ko bo čez deset let ta delež znašal že 23 odstotkov. To pomeni, da nimamo več veliko časa, zato se je treba teh vprašanj lotiti takoj in v proces vključiti celotno družbo, predvsem vse generacije.

Prebivalstvo na zahodu se tudi zmanjšuje
Vitalija Gaucaite Wittich, ki vodi enoto za prebivalstvo pri ekonomski komisiji ZN-a za Evropo, je poudarila, da gre razvoj v Evropi v dve smeri, ne samo v staranje prebivalstva, ampak tudi v njegovo zmanjševanje, kar je zelo očitno v vzhodni Evropi. Pri spoprijemanju s temi vprašanji morajo po njenem prepričanju sodelovati vse generacije, mladi in starejši se morajo skupaj spoprijeti s temi izzivi. Pri tem je pomembno, da se pripadniki različnih generacij o tem pogovarjajo, saj se bo le tako razvilo medgeneracijsko sodelovanje.

Predsednik nevladne organizacije Odbor o staranju s sedežem v New Yorku James Collins je dejal, da ta vprašanja zadevajo tudi mlade, saj tudi njih čaka starost in s tem izzivi, ki jih ta prinaša. Sam se zavzema za mednarodno konvencijo o pravicah starejših, ki ji niso tako naklonjene zahodne države, ker menijo, da že imamo ustrezne mehanizme za ta vprašanja, vendar pa se ne strinja s takimi stališči. Pri tem ga veseli, da je Slovenija edina članica Evropske unije, ki podpira konvencijo za pravice starejših.

Predstavnik organizacije HelpAge International Alexandre Sidorenko meni, da je treba pravice gledati v širšem okviru opolnomočenja starejših ljudi in sprejeti zakonodajo, ki bo to zagotavljala, ob tem pa poskrbeti za mednarodne mehanizme, s katerimi se bo nadzorovalo spoštovanje zakonov v posameznih državah. V nekaterih državah, ki se spoprijemajo s konflikti ali naravnimi katastrofami, je to namreč vprašanje nujnosti, saj so starejši med tistimi, ki v takih razmerah najbolj trpijo. Sidorenko je še izpostavil, da pri starejših ljudeh ne smemo videti samo njihove potrebe, ampak tudi njihov potencialni prispevek k družbi.

Tehnologija za neodvisno življenje
Namestnik generalnega direktorja na generalnem direktoratu za informacijsko družbo in medije pri Evropski komisiji Zoran Stančič je spomnil, da je v skladu z evropsko pogodbo odgovornost za socialno varstvo in pokojninski sistem v pristojnosti samih članic EU-ja in se zato Evropska komisija v to ne vmešava.

Kot je dejal, potrebujemo vključujočo družbo, ki bi ohranjala kakovost življenja in zagotavljala pravice vsem generacijam. Za članice je pri tem velik izziv vzdržnost pokojninskega sistema in sam meni, da se družbena pogodba na tem področju ne bi smela spreminjati, saj predstavlja temelj naših evropskih vrednot. Pri izboljšanju kakovosti življenja bi lahko po njegovem mnenju pomembno vlogo odigrali tehnološki izumi, kot so na primer roboti, ki jih preizkušajo za pomoč starejšim pri lažjem neodvisnem življenju, to pa bi tudi spremenilo trenutno dojemanje, da starejša generacija nima stika z novimi tehnologijami.

Elsa Fornero z univerze v Torinu, ki je bila v tehnokratski vladi nekdanjega italijanskega premierja Maria Montija ministrica za delo, je opozorila, da ljudje ne marajo slišati besede reforma, ko gre za pokojninski sistem, saj to povezujejo s podaljševanjem delovne dobe in zmanjševanjem ugodnosti. Vseeno bi morale biti reforme po njenem mnenju predvsem socialna investicija, ki bi bila usmerjena v gradnjo socialne infrastrukture, s katero je treba začeti danes, da bi lahko bilo jutri bolje.