V Sloveniji je starejših dvakrat toliko kot leta 1991. Njihov delež med vsemi prebivalci je takrat znašal 11 odstotkov, letos pa 22 odstotkov. Še bolj narašča število ljudi, starih 100 let ali več. 1. januarja jih je bilo 386 ali skoraj 15-krat toliko kot leta 1991. Med njimi je bilo 324 žensk in 62 moških.

Med državami članicami EU-ja je bil lani največji delež starejših v Italiji (24 odstotkov), najnižji pa v Luksemburgu (15 odstotkov). Slovenija se je uvrstila tik nad povprečje EU-ja, navaja Statistični urad RS.

Organizacije za pravice starejših kritične do zakonodaje oz. zakonskih predlogov

Organizacije za pravice starejših so v svojih izjavah ob mednarodnem dnevu, 1. oktobru kritične do zakonodaje oz. zakonskih predlogov. Sindikat upokojencev Slovenije meni, da se zakon o dolgotrajni oskrbi uresničuje prepočasi. V zvezi društev upokojencev navajajo, da formula za usklajevanje pokojnin v predlogu pokojninske reforme pomeni vedno večje zaostajanje pokojnin za povprečnim standardom družbe.

Združenje Srebrna nit pa je med drugim kritično do predolgih čakalnih dob pri zdravnikih specialistih. "V času epidemije covida-19 osebnih stikov z osebnim zdravnikom skoraj ni bilo, zdaj pa se to stanje kar nadaljuje. Starejši pa se želijo z zdravnikom pogovoriti v živo, mu povedati svoje zdravstvene težave, dobiti nasvet," je naštela predsednica Srebrne niti Irena Žagar.

Kot drugo oviro omenja zahtevo po elektronskem naročanju, saj nekateri nimajo tehničnih možnosti za to. Tretja ovira pa so po njenih navedbah predolge čakalne dobe pri specialistih.

Varuh razmišlja o vzpostavitvi prakse zaupnika starejših

Varuh človekovih pravic je lani prejel precej več pobud, iz katerih so razvidne različne oblike nasilja nad stanovalci domov za starejše. To vidi kot zelo skrb vzbujajoče. Hkrati prejema številne druge pobude starejših, ki se nanašajo na različne stiske in predsodke, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju, so zapisali na spletni strani.

Pri Varuhu razmišljajo o tem, ali bi bilo smiselno vzpostaviti prakso zaupnika starejših, na katerega bi se lahko starejši obrnili v primeru različnih stisk, kršitev pravic, nasilja, zlorab, zanemarjanja ali izkoriščanja. Ob tem se odpirajo številna vprašanja o tem, kako organizirati tovrsten institut. Vsa ta vprašanja bodo odprli na okrogli mizi na festivalu za tretje življenjsko obdobje.

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič v poslanici ob mednarodnem dnevu meni, da je razbijanje stereotipov o starejših zelo pomemben prispevek k vključujoči družbi, ki mora biti cilj vseh.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pa poudarja, da videnje starejših in staranja ni samo vprašanje socialnega varstva in domov starejših, ampak stvar celovite družbene preobrazbe. "Torej preporod v skupnost, ki staranje in modrost, ki pride z njo, ceni, vključuje, se od nje uči in z njo druži," je dodal.

Na mednarodni dan bo potekal drugi dan 23. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki se ga bo udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Inštitut 1. oktober, iniciativa Glas upokojencev in stranka Glas upokojencev pa bodo mednarodni dan obeležili z dogodkom pod naslovom Starifejst.