Tretjega strokovnega srečanja projekta Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji - AHA.SI se v Ljubljani udeležujejo številni domači in tuji gosti.

Po projekcijah bo Slovenija po deležu starejših od 65 let do leta 2060 visoko nad evropskim povprečjem. Ob tem je ministrica spomnila, da je vlada prav zaradi tega ob začetku mandata v koalicijski sporazum kot cilj zapisala oblikovanje dolgoročne strategije spopadanja z demografskimi spremembami. "Pred nami se začenjajo dejavnosti za pripravo nove medresorske strategije, ki bo namenjena spodbujanju različnih vidikov kakovostnega in aktivnega staranja," je poudarila ministrica in dodala, da bo osnutek gradiva še ta teden poslan v medresorsko usklajevanje.

Zbrane je nagovoril tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki je opozoril, da hitro starajoča se družba predstavlja naraščajoči družbeni izziv, kmalu pa bo v Sloveniji razmerje med upokojenci in aktivnim prebivalstvom 1:1. Peterle si želi "vzdržne" strategije, ki se bo zares uresničevala. A za to sta po njegovem mnenju potrebni predvsem politična kultura in modrost.

"Nujen je strateški razmislek o usklajenem ukrepanju pri pripravi in nato uspešni izvedbi ključnih strukturnih reform, zdravstvene, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema, trga dela in izobraževanja," je dejal direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja Boris Majcen, ki je spregovoril o podaljšanem zaposlovanju in odloženem upokojevanju. Poudaril je, da se bo delež starejšega prebivalstva v prihodnjih 35 letih skoraj podvojil, zaradi česar sistemi dolgoročno ne bodo vzdržni, in dodal, da se bodo morale stopnje zaposlenosti starejših močno povišati.

Med številnimi temami, povezanimi s staranjem prebivalstva, je tudi dolgotrajna oskrba, o čemer je govorila Janja Drole iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Kot je povedala, je to novo in pri nas v praksi še slabo razvito področje socialne varnosti, ki s staranjem prebivalstva vse bolj stopa v ospredje. "Da bomo pripravili učinkovit in tudi finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe, je treba doseči družbeni konsenz s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi in ustreznimi sistemskimi rešitvami pri urejanju organizirane oskrbe starejših," je pojasnila.

Upokojeni zdravnik in nekdanji minister za zdravje Božidar Voljč pa se je v prispevku osredotočil na preventivo padcev pri starejših. Opozoril je, da je treba zavest o nevarnostih padcev in njihovih posledicah med starejšimi v Sloveniji povečati, politiko pa prepričati, da vsem tem prizadevanjem da več podpore. Glede na izkušnje drugih držav bi lahko pri nas številke o padcih znižali za od 25 do 30 odstotkov. V Sloveniji vsako leto na vrata zdravnika zaradi padcev po njegovih navedbah potrka približno 175.000 ljudi, med njimi je 20 odstotkov starejših. "Težava padcev med starejšimi ni v številu, ampak v posledicah, ki so pri tej populaciji bistveno hujše, dražje in usodnejše," pravi.