Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Kdo je Tomaž Kajzer?" je bilo vprašanje, ki je pred desetimi leti prekinilo slovensko tradicijo situacijskih komedij ter naznanilo novo obdobje ambiciozne, "resnejše" televizije. Po Jezeru in nizu drugih kriminalk se vračamo tja, kjer se je vse začelo.
Policija je v kraju Gragnano v bližini Neaplja odkrila platno, za katero ocenjujejo, da je Botticellijevo delo, a je v izjemno slabem stanju. Oblasti so vsako sled za upodobitvijo Marije z otrokom izgubile v 80. letih preteklega stoletja.
Izbor Prešernovih nagrajencev nikoli ni lahek, je ob razglasitvi dobitnikov povedal predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič. Letos je na javni poziv prispelo 127 vlog. Tokratno Prešernovo proslavo bo podpisal Edward Clug.
Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik in urednik Boris A. Novak letošnjega 3. decembra slavi 70 let. Eden naših največjih literatov in teoretikov je leta 2018 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Na obletnico rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna kulturne ustanove po vsej državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Pretekla leta so na ta dan razglasili Prešernove nagrajence, ki bodo tokrat izjemoma znani dan kasneje.
20. stoletje je za Slovence stoletje različnih držav in ureditev. Kot so si sledile politične entitete in oblastniki, tako so se zamenjevali tudi spomeniki in obeležja. Kaj je ostalo iz časa kraljev Karađorđevićev, so raziskovalci opisali v novi knjigi.
Struktura modernosti: Iskanja Edvarda Ravnikarja je naslov osrednje razstave v Ravnikarjevem letu 2023, ki so jo pripravili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO). V prostorih NLB Galerije Avla pa so mu posvetili razstavo Metoda, oblika, material.
Zapuščina, ki jo je Boris Pahor daroval NUK-u in nekaterim drugim ustanovam, obsega med drugim več kot 5000 pisem pa tudi rokopise dnevnikov in umetniške proze.
Lačni, bosi in slavni je naslov dokumentarnega filma Benjamina Krežeta o Trboveljskem slavčku, mladinskem pevskem zboru iz 30. let preteklega stoletja, ki so ga sestavljali revni knapovski otroci brez glasbene izobrazbe, a so kljub temu osvojili svet.
Leta 1962 je Ljubljana za vedno izgubila Jakopičev paviljon, ki je svoj čas v mestu predstavljal osrednji prostor za razstavljanje likovnega ustvarjanja.
Zvezdniška arhitektka Yasmeen Lari v Pakistanu gradi milijon domov brez ogljičnega odtisa, ki bodo prebivalce ščitili pred morebitnimi poplavami v prihodnosti. Prejemnica zlate medalje RIBA vlogo arhitekta vidi predvsem v služenju človeštvu.
Veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma za naj knjigo leta je prejela "romantična etnologinja" Dušica Kunaver za knjigo Sto slovenskih ljudskih, ki je izšla pri Založbi Morfem.
V okviru Slovenskega knjižnega sejma je na Pisateljskem odru med Miho Kovačem, Andrejem Blatnikom, Katjo Stergar in Katjo Kac potekal pogovor o Frankfurtu ter tem, kaj Slovenijo čaka na knjižnem sejmu v Bologni, kjer bo častna gostja leta 2024.
Arheologi, ki opravljajo izkopavanja na območju Drame, so tam seveda pričakovali ostanke rimske Emone, a so na veliko presenečenje nanje naleteli že na globini 70 in 80 centimetrov. Tudi dobra ohranjenost rimske arhitekture je presenetila arheologe.
V Galeriji Klovićevi dvori je na ogled pregledna razstava največjega hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića, ki je bil prav tako dejaven kot arhitekt, publicist in pesnik. Dela so prispela tudi iz ZDA, Velike Britanije, Italije, Avstrije, Srbije in Slovenije.
Društvo restavratorjev Slovenije je z nagrado Mirka Šubica za življenjsko delo v tem letu ovenčalo Valentina Benedika za izjemne dosežke na področju fotodokumentiranja, izobraževanja in popularizacije konservatorsko-restavratorske stroke.
V novem biografskem filmu o Edith Piaf bo umetna inteligenca poskrbela, da bo zgodbo pripovedovala kar francoska šansonjerka sama. Da bi poustvarili njen edinstveni slog, bodo umetni inteligenci posredovali na stotine glasovnih in slikovnih posnetkov.
Vpliv medijskega mogotca Walta Disneyja na panogi filma in tematskih parkov je še danes ogromen. A ne gre za edini panogi, kjer je blestel. Manj znano je, da je bil dalj časa dejaven tudi kot FBI-jev obveščevalec – pravzaprav vse do smrti.
Kako je mogoče, da se je strokovnjakom pri prvem poskusu datacije plovila iz Mure izmuznilo več tisoč let? Preprosto – nekatere prazgodovinske rešitve so bile tako domiselne, da so izjemno dolgo ostale v rabi.
Deblak, ki so ga septembra našli na obrežju Mure, najverjetneje izvira iz druge polovice 16. stoletja, in ne iz prazgodovine, kot se je sprva domnevalo. Več kot 11-metrski deblak je najverjetneje služil kot zunanji plovec plavajočega mlina.
Neveljaven email naslov