"Ugotovili smo, da so tisti, ki so izključeni iz kulturnega dogajanja, izključeni zato, ker ne morejo priti do lokacije ali pa nimajo nikogar, ki bi jih spremljal. Lahko so starejši, lahko so slepi in slabovidni, gibalno ovirani, otroci s posebnimi potrebami. To je bil povod za ustanovitev kluba," pravi vodja projekta Katja Sudec. S sodelavci pripravlja tudi posebna vodstva po razstavah, ki jih prilagajajo glede na stopnjo oviranosti in starostno skupino obiskovalcev, da bi bila umetnost lahko dostopna vsem.

Kako lahko sodelujete?
Nove prostovoljce kluba uvrstijo na seznam spremljevalcev, ki jih pokličejo, ko nekdo potrebuje spremstvo. Na seznamu je že več kot 70 posebej usposobljenih spremljevalcev, ki so sodelovali v izobraževalnem programu in lahko ljudem z različnimi oviranostmi nudijo tudi posebna znanja pri spremljanju.

Klubu Asistenca, ki je tudi nov most v dialogu med ponudniki kulturnih dobrin ter obiskovalci, je naklonjeno ministrstvo za kulturo. "Pripravljeni so nas podpreti in širijo informacijo o našem delovanju," pravi vodja projekta. Ena od nalog, ki jih izvaja klub, je namreč spodbujanje kulturnih institucij, te "javljajo informacije, kateri programi so prilagojeni za take obiske, nagovarjamo pa jih tudi k temu, da ponudijo brezplačne vstopnice za spremljevalce." Ta mesec se že lahko udeležite njihovih vodstev po Galeriji Kresija, decembra in januarja pa bodo organizirali še vodenja po razstavi Emona v Mestnem muzeju (ogledi bodo brezplačni tako za udeležence kot za spremljevalce).

Ogledi, ki vključujejo vse čute, povezujejo obiskovalce
"Na naših veččutnih vodstvih po galerijah poskušamo spodbuditi gledalce, da si upajo govoriti o tem, kaj doživljajo ob ogledu … Pripravimo neke vmesnike - eden je lahko hrana, ki spodbuja druge čute, na primer vonj in okus, ta je kot medij primeren tudi za slepe in slabovidne … Ponudimo čaj in povemo, da rdeča barva sproža občutek toplote …" Ob takšnem "okušanju" umetnosti jo začnejo tudi neovirani obiskovalci dojemati drugače. "Veliko jih ugotovi, da so že pozabili na druge čute." Ogledi, ki spodbujajo raznoliko občinstvo in vključujejo ljudi z različnimi potrebami, povzročijo tudi razvoj za občutek empatije med udeleženci. Medtem ko običajni ogledi trajajo eno uro, so takšni veliko daljši in se nemalokrat razvijejo v prijetne klepete o vtisih in doživljanju.

Primer dobre prakse opazili v tujini
Katja Sudec, akademska slikarka, je veščine uporabe umetniškega znanja v korist družbe prinesla iz Berlina, kjer se je podiplomsko izobraževala ter tam več let tudi ustvarjala. Pri nas je v okviru Društva ŠKUC že vodila Iniciativo Sodelujem, s katero so izvajali vodstva in spremljevalne programe po Umetnostni galeriji Maribor in Mestnem muzeju Ljubljana. Sledil je še projekt AKTIV - med seboj različnih, a enakopravnih -, ki je za delo na področju kulturnega managementa in galerijske pedagogike usposabljal kulturne delavce in ranljive skupine. Edinstven projekt vključevanja in izobraževanja za delo z ljudmi na področju umetnosti so opazili celo v tujini – te dni se je del ekipe z dr. Evgenom Bavčarjem ravno vrnil iz Moskve. "S kolegi iz Berlina smo sodelovali na festivalu Invisible experience ter na prvem moskovskem forumu Culture look into the future, ki ga organizira oddelek za kulturo mesta Moskve. Pripravili smo poseben program, namenjen izobraževanju tamkajšnjih kulturnih delavcev za tovrstno delo, in s tem spodbudili novo mednarodno mrežo prostovoljcev," je še dodala Katja Sudec.