Dosežek še danes velja za izjemen rekord. Neponovljiv Chamberlain, ki velja za enega najboljših igralcev vseh časov, je tedaj Philadelphio popeljal do zmage s 169:147. Tekma je bila odigrana v Hersheyju v zvezni državi Pensilvaniji. "The Big Dipper", kot so ga zaradi sklanjanja glave pri hoji skozi vrata klicali prijatelji, je v tej sezoni tudi postavil rekord po številu točk v povprečju na tekmo. Prispeval jih je več kot 50.

Vse moštvo igralo za Wiltovo stotico
Chamberlain, ki je tedaj igral tretje leto v Ligi NBA, je dobro začel tekmo in v prvem polčasu prispeval 41 točk. Med odmorom je soigralec Guy Rodgers dejal moštvu: "Spravimo žogo do Dipa, da vidimo, koliko točk lahko doseže." Vsi so se s tem strinjali. V drugem polčasu so bile tako praktično vse žoge bile namenjene Chamberlainu, ki je brez težav polnil newyorški koš. Svoj rekord – 78 točk na eni tekmi – je presegel osem minut pred koncem. Prebudilo se je tudi občinstvo, ki je glasno vzklikalo, naj podajajo Wiltu. Nato so Knicksi namenoma delali prekrške na drugih košarkarjih Warriorsov, le da žoga ni prišla do 216 centimetrov visokega centra.

Rucklick preveril, ali mu je bila pripisana podaja
V zadnji minuti, ko je Wilt že dosegel 98 točk, je najprej prvemu zvezdniku moštva podal Rodgers, a je bil prvi nenatančen. Ted Luckenbill je bil uspešen v skoku in žogo spravil do Chamberlaina, ki pa je znova zgrešil. Znova je odbito žogo ujel Luckenbill in podal Jou Ruklicku, ki je, namesto da bi dosegel lahek koš, žogo raje spravil do Chamberlaina, ki je 46 sekund pred koncem le dosegel zgodovinski koš. Ruklick je takoj stekel k statistikom, da se je prepričal, ali so podajo za mejnik res pripisali njemu.

Chamberlain je v 48 minutah ujel še 25 odbitih žog. 17 točk je k zmagi dodal Al Attles, Paul Arizin in Tom Meschery sta jih prispevala po 16, Rodgers pa se je ob 11 točkah izkazal s kar 20 podajami. Pri Knicksih je bil najuspešnejši Richie Guerin z 39 točkami, Cleveland Buckner jih je dodal 33, Willie Naulis pa 31.

Kot srednješolec navdušil Auerbacha
Wilton Norman Chamberlain se je rodil 21. avgusta 1936 v Philadelphii. Odraščal je v številni družini, saj je imel še osem bratov in sester. Ko je bil mlajši, je imel Wilt precej težav z zdravjem. Zaradi močne pljučnice naj bi se nekajkrat celo znašel v smrtni nevarnosti. Zaradi teh težav je tudi izgubil leto dni šolanja. Košarka ni bila njegov prvi šport. Sprva je bil zelo uspešen atlet. Izkoriščal je neverjetne telesne sposobnosti in dosegal odlične rezultate v skoku v višino ter daljino, metu krogle in teku. Zaradi višine se je kmalu preizkusil tudi v košarki.

Odlično je igral že na srednji šoli Overbrook v zahodnem delu Philadelphie. V dresu Pantersov je navdušil tudi slovitega trenerja Celticsov Reda Auerbacha, ki je organiziral tekmo ena na ena z najkoristnejšim posameznikom finala NCAA-ja B. H. Bornom. Wilt je slavil s 25:10, Born pa je bil zaradi poraza tako šokiran, da je celo končal košarkarsko kariero, saj je mislil, da po porazu s srednješolcem ni dovolj dober. Auerbach je želel Chamberlaina vpisati na univerzo New England, od koder bi ga lahko nato po ozemeljskih naborih spravil v Boston Celticse. Wilt je raje izbral Kansas in pod taktirko trenerja Phoga Allena kmalu postal nosilec Jayhawksov.

Najprej h Globetrottersom, nato k Warriorsom
Ker ni končal zadnjega leta študija, ni smel v Ligo NBA. Tako se je pridružil ekipi Harlem Globetrotters in eno leto preživel s "svetovnimi zabavljači", ki so po njegovi smrti tudi upokojili njegovo 13. Oktobra 1959 je le zaigral v najmočnejši ligi na svetu. Oblekel je dres Warriorsov iz rodne Philadelphie. V prvi sezoni je bil izbran celo za MVP-ja lige, že v "rookie" sezoni pa se je tudi začelo veliko rivalstvo z Billom Russllom in njegovimi Kelti, ki so tedaj postali serijski prvaki.

V sezoni 1962/63 so se Warriorsi preselili v San Francisco. Tudi po odhodu na Zahod in celo uvrstitvi v finale lige je naletel na nepremostljivo oviro v obliki Bostona. Dve leti pozneje se mu je zaradi finančnih težav klub odrekel. Prodali so ga nazaj v Philadelphio, kjer so tedaj že domovali Sixersi. V novi sredini so po sezoni sodelovanja vzpostavili nov sistem, kjer se v napadu ni vrtelo vse okoli Wilta. Sixerse je prevzel trener Alex Hannum, ki je s "The Big Dipperjem" sodeloval že pri Warriorsih.

S Sixersi do prvega naslova
Chamberlain je hitro dokazal, da je sposoben igrati tudi kolektivno. Prislužil si je nove nazive MVP-ja lige in popeljal Sixerse do naslova. V finalu so ugnali San Francisco, v zgodovino pa bo šla prva tekma serije, ko je Chamberlainu celo uspel četverni dvojček (24 točk, 32 skokov, 13 podaj, 12 blokad). Naslednjo sezono je bil kot prvi in do zdaj edini center celo najboljši podajalec lige. Prehitel je tudi legendarnega organizatorja igre Lennyja Wilkensa.

Po odhodu Hannuma iz Sixersov je za menjavo zaprosil tudi prvi center moštva, ki se je preselil v Los Angeles k Lakersom. Za odhod v mesto angelov sta bila kriva tudi spor z generalnim menedžerjem moštva Jackom Ramsayjem in pa seveda sam blišč Kalifornije, ki je bil zelo mikaven za Wilta.

Do prstana popeljal še Lakerse
Lakersi so sestavili močno zasedbo s še dvema superzvezdnikoma – branilcem Jerryjem Westom in krilom Elginom Baylorjem. Dve sezoni se je Chamberlain ubadal s poškodbami, sledila je poškodba Baylorja in njegova upokojitev. Tako je Wilt postal vodja Jezernikov. Znova je dokazal, da zna igrati za ekipo. Odlično je igral v obrambi, žogo prepuščal soigralcem in bil najzaslužnejši, da so v finalu leta 1972 Lakersi premagali Kelte. Chamberlain je bil prvič v karieri izbran za MVP-ja finala.

Veliko prijateljstvo z Billom Russllom
Wilt je bil prvi superzvezdnik Lige NBA. Že kot novinec je imel rekordno pogodbo. Živel je pravo zvezdniško življenje. V avtobiografiji je zatrdil, da je posteljo delil z več kot 20.000 ženskami. Njegov odvetnik Seymour Goldberg je nekoč dejal: "Nekateri zbirajo znamke, Wilt pa ženske." Že med kariero je veliko zaslužil in status velikega zvezdnika potrjeval z vožnjo ferrarijev in bentleyjev. Živel je sam, družbo sta mu delali le dve mački in nekaj dog. Po karieri je postal uspešen podjetnik, bil je lastnik nekaj nočnih klubov, preizkusil pa se je tudi v odbojki. Podal se je celo v filmske vode. Najbolj znana vloga je bila v Konanu, ko je zaigral ob Arnoldu Schwarzeneggerju.

Zaradi zastoja srca je umrl 12. oktobra 1999. Ob njegovi smrti je njegov velik prijatelj in največji tekmec Russell povedal: "Velika tekmovalnost in spoštovanje, ki sva ga imela drug do drugega, sta naju povezala v veliko prijateljstvo."