Takrat si res niso mislili, da bo "sredi pekrskih vinogradov" nastalo eno izmed najpomembnejših ženskih tekmovanj v svetovnem pokalu, ki ga takrat sploh še ni bilo.

Senčar je dva tedna po preostalih prizoriščih tekem "novačil" tekmovalke za prvi pohorski pokal. Imel je drzno idejo in bil je dovolj pogumen, da jo uresniči. Takrat je bilo alpsko smučanje bolj zabava. Na tekme se je vozilo z vlaki, televizijskih prenosov še ni bilo, svetovnega pokala tudi ne, smučarke in smučarji so bili še popolni amaterji.

Prve tri smučarke so dolga leta dobile okrog vratu lisičje kožuhe, vse od leta 1995 kožuhe zamenjujejo zlate broške iz rumenega, belega in rdečega zlata, z dragimi kamni. Ime najboljše v kombinaciji je vgravirano tudi na velik kristalni prehodni pokal pohorskega pokala za Zlato lisico. V prvih letih sta bili dvakrat prirejeni le dve slalomski tekmi, nekajkrat je poleg slaloma in veleslaloma potekala še dodatna tekma, kot nadomestilo odpadle tekme iz drugega prizorišča, večkrat pa je tudi prirediteljem uspelo izpeljati le eno izmed tekem.

Običajno sta dve tekmi (slalom in veleslalom), seštevek časov obeh pa šteje za Zlato lisico. Najuspešnejša smučarka je Vreni Schneider s sedmimi skupnimi in osmimi posamičnimi zmagami.

1964: Marielle Goitschel prva zlata lisička
Senčar je imel številna poznanstva in že prvo leto mu je uspelo. Na Pohorje sta 29. februarja in 1. marca 1964 prišli tudi francoski olimpijski šampionki Marielle in Christine Goitschel. Na prvi Zlati lisici sta bila dva slaloma. Na obeh je bila najboljša olimpijska zmagovalka Marielle Goitschel.

Belgijka Patrizia Du Roy de Blicquy je postala prva pohorska mis. Izbralo jo je 57 gledalcev v hotelu Slavija. Blestela ni le na odru, saj je v prvem slalomu osvojila drugo mesto.

1970: Prva tekma za svetovni pokal in prva zmaga za Moser-Pröll
Leta 1970 je Maribor gostil sploh prvo tekmovanje za svetovni pokal za ženske v Jugoslaviji. Proga je bila popolnoma poledenela, saj so jo utrdili s 400 kilogrami umetnega gnojila iz ruške kemične tovarne. Celo tako ledena, da je Senčar na ogledu s smučmi padel in bil potolčen. Na sobotnem veleslalomu je svojo sploh prvo zmago za svetovni pokal dosegla do tedaj neznana Annemarie Pröll. V nedeljo na slalomu pa je zmagala Američanka Barbara Ann Cochran, ki je na koncu postala tudi zlata lisica.

Leta 1972 so v Mariboru sploh prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja veleslalom izpeljali v dveh vožnjah. Pred 10.000 gledalci pod Bellevuejem je bila najhitrejša Francozinja Francoise Macchi. Marjana Deržaj in Alfi Nipič sta prvič zapela lisičino himno Horuk in hura.

1978: Z rojstvom Snežnega stadiona prvič tekma v dolini
Leta 1978 je bil ob jubilejni 15. Zlati lisici na sporedu le slalom. Z izgradnjo Snežnega stadiona je bil premierno organiziran popolnoma v dolino in lahko dostopen vsem obiskovalcem. Zmagala je Hanni Wenzel, ki je tako postala tudi zlata lisička. Anja Zavadlav je s 25. mestom napovedala poznejše uspehe slovenskega ženskega smučanja.

Japonci so prijavili tako čudno ekipo, da organizatorji niti ene tekmovalke niso našli v biltenu FIS. Po dolgem iskanju se jim je končno posvetilo, da so se Japonci zmotili in prijavili svojo moško ekipo. Starta jim niso seveda dovolili ...

1980: Tretja zaporedna zmaga Hanni Wenzel in vzpon Slovenk
Dosežki Slovenk so se stopnjevali. Leta 1979 je uspel veliki met. Prvič so do točk svetovnega pokala prismučale Anja Zavadlav, Metka Jerman in Bojana Dornig. Mariborčanka Tjaša Klajnšček je bila za las prepočasna. Drugo leto zapored je bila v slalomu najhitrejša Hanni Wenzel, ki je bila nato najboljša tudi leta 1980.

Njen dosežek je uspela med letoma 1982 in 1984 ponoviti Erika Hess. Švicarka je trikrat zapored dobila slalom. 15. januarja 1984 je Mateja Svet prvič opozorila nase. Stara je bila 15 let in pet mesecev. To je bil njen drugi nastop na tekmi za svetovni pokal. Prvič je padla, drugič ji je uspelo zvoziti do cilja. Osvojila je 15. mesto. Nuša Tome je bila sedma in dosegla do takrat najboljšo domačo uvrstitev na Zlati lisici, Anja Zavadlav pa je moštveni uspeh dopolnila z dvanajstim mestom.

Sorodna novica Spomin na dan, ko je Slovenija dobila prvo zlato lisico

1988: V Kranjski Gori dvojna zmaga Svetove
Leta 1988 organizatorji niso imeli sreče z vremenom. Ob jubilejni 25. Zlati lisici v Mariboru ni bilo niti centimetra snega in previsoke temperature, zato je pet dni pred tekmovanjem padla odločitev za že četrto selitev, drugič v Kranjsko Goro, kjer je bilo 10 cm snega. Potem pa naslednji šok, 36 ur nepretrganega dežja v Kranjski Gori, kjer je bila dan pred tekmo v cilju poplava, zjutraj pred tekmo pa je na srečo začelo snežiti.

Mateja Svet je dosegla dvojno zmago, na sobotnem meglenem veleslalomu v snežnem metežu in sončnem nedeljskem slalomu in s tem tudi prvič postala zlata lisička. Na veleslalomu je kar za sekundo in 66 stotink ugnala Vreni Schneider. Švicarka je bila naslednji dan na slalomu precej bližje, a je še vedno zaostala 60 stotink.

Leta 1989 je bila Zlata lisica v znamenju Korošcev in njihove Katjuše Pušnik - Puške, ki je slalomirala imenitno in zasedla šesto mesto. Slalom je dobila Vreni Schneider, ki je začela prevladovati v tehničnih disciplinah v svetovnem pokalu.

1990: Mateja Svet v nogometnem vzdušju še drugič zlata lisička
Mateja Svet je bila 20. januarja 1990 najboljša v veleslalomu. Ugnala je tudi Anito Wachter in Mario Walliser. Na slalomu se je zbralo kar 20.000 gledalcev, ki so pričarali nogometno vzdušje, ko so se tri Slovenke uvrstile med deseterico. Svetova je s četrtim mestom drugič postala zlata lisička. Katjuša Pušnik je končala na devetem mestu, Nataša Bokal pa na desetem.

1991: Nataša Bokal in Veronika Šarec blesteli v Kranjski Gori
Sredi januarja 1991 je bilo v Mariboru znova zimsko poletje. Bližalo se je svetovno prvenstvo v Saalbachu in smučarke so hotele imeti poln spored v enem kraju. Sledila je peta selitev v Kranjsko Goro. 11. januarja 1991 je bila v veleslalomu najboljša Vreni Schneider, drugo mesto pa je zasedla Nataša Bokal, ki je nato naslednji dan dobila slalom. Odlično formo je nato potrdila tudi na svetovnem prvenstvu v Saalbachu, kjer je osvojila srebrno medaljo.
Veronika Šarec je na slalomu zasedla tretje mesto, nato pa je bila tretja še 13. januarja na nadomestnem slalomu, ki so ga v Kranjski Gori organizirali namesto Bergna.

1994: Urška Hrovat pred 30.000 gledalci ugnala Vreni Schneider
Januarja 1994 je tekmovanje v Mariboru v treh dneh obiskalo rekordnih 45.000 obiskovalcev. Najprej je bila na Pohorju dolgo časa odjuga, tik pred tekmo pa je le stisnil mraz, da so lahko s sedmimi topovi nasnežili 30.000 kubičnih metrov snega. Na petkovem veleslalomu, ki je skupaj z nedeljskim slalomom štel za zlato lisico, je pred 10.000 gledalci zadnjič v karieri zmagala nesrečna Avstrijka Ulrike Maier, ki je teden dni pozneje umrla na smuku v Garmischu.

Sobotno nadomestno slalomsko tekmo je dobila Urška Hrovat. V izjemnem boju z "nepremagljivo" Vreni Schneider je navdušilo okoli 30.000 gledalcev, ki so napolnili snežni stadion. "Vražje Slovenke" so bile v svetovnem vrhu. Špela Pretnar je zasedla peto mesto, Katja Koren je bila enajsta, Alenka Dovžan pa 13.

1995: Cilj na Trikotni jasi, tekma prvič v zgodovini v dveh dneh
Konec februarja 1995 je bil cilj zaradi pomanjkanja snega in slabih vremenskih razmer edinkrat do zdaj na Trikotni jasi, kjer je običajno start slaloma. Vreni Schneider je še zadnjič zmagala na posamični tekmi tega tekmovanja. Legendarna Švicarka se je osmič veselila zmage, sedmič pa je postala zlata lisička. Oba rekorda bo težko preseči.

Katja Koren druga v slalomu, Špela Pretnar pa v veleslalomu
Nedeljski slalom so po prvi vožnji, ki so jo v celoti izpeljali, zaradi dežja prekinili, drugo vožnjo pa so izpeljali v ponedeljek. Prvič v zgodovini je bila ena tekma izpeljana v dveh dneh. Vreni Schneider je za sekundo in 39 sekund prehitela Katjo Koren, ki je še deset dni pred tekmo ležala doma s kroničnim bronhitisom. Urška Hrovat je končala na četrtem mestu, ki ga je zasedla tudi na veleslalomu. Najhitrejša je bila Nemka Martina Ertl, le 15 stotink je zaostala Špela Pretnar.

Sorodna novica Premagala vnetje ledvic, nato osvojila še zlato lisico

1997: Urška Hrovat zlata lisička pred očmi Samarancha
3. in 4. januarja 1997 je v Mariboru blestela Urška Hrovat, ki je postala zlata lisička. V veleslalomu je zasedla četrto mesto, najboljša je bila Italijanka Sabina Panzanini. V slalomu je bila druga, 77 stotink hitrejša je bila odlična Švedinja Pernilla Wiberg.

Takoj po novem letu so v Maribor prišli visoki gostje. Predsednik MOK-a Juan Antonio Samaranch, predsednik FIS-a Marc Hodler in predsednik Slovenije Milan Kučan so podeljevali odličja. Samaranch je bil navdušen nad prireditvijo, srečal se je tudi z olimpionikom Leonom Štukljem in mu obljubil, da bo prišel na njegov 100. rojstni dan, potem ko je legendarni telovadec navdušil vse prisotne na poletnih olimpijskih igrah v Atlanti julija 1996.

1998: Mariborčani izgubili boj z vremenom in vodstvom FIS-a
Leta 1998 je narava edinkrat premagala organizatorje. 4. in 5. januarja zaradi pretoplega vremena niso uspeli izpeljati tekem v Mariboru. Direktor svetovnega pokala za ženske Kurt Hoch pa ni dovolil selitve v Kranjsko Goro, kjer so imeli velike težave z izpeljavo moškega slaloma. Odločil se je, da bosta tekmi v Bormiu.

1999: Prvi in edini superveleslalom v Sloveniji
Leta 1999 bi morala na novega leta dan potekati tudi tekma v superveleslalomu, a so jo zaradi slabega vremena prestavili na naslednji dan in ni štela za Zlato lisico. To je bil edinkrat do zdaj izpeljana tekma svetovnega v hitrih disciplinah v Sloveniji. 2. januarja so izpeljali dve tekmi v enem dnevu. Hilde Gerg je dobila superveleslalom, Anita Wachter pa veleslalom, na katerem je v svetovnem pokalu debitirala Tina Maze.

Slalom je znova dobila Pernilla Wiberg. 10.000 gledalcev je pozdravilo uspeh Urške Hrovat, ki je končala na šestem mestu, Špela Pretnar je bila na 11. in Nataša Bokal na 16. mestu.

2002: Huligani na Pohorju in prve stopničke za Tino Maze
Janica Kostelić se je zavihtela med najboljše smučarke sveta (februarja je na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju osvojila tri zlate medalje) in navijaška skupina Bad Blue Boys je na začetku januarja obiskala Maribor. Kljub temu se je v soboto in nedeljo, ko se je oba dneva zbralo ob progi po 8000 gledalcev, zunaj smučarske arene zgodil pretep. 24 razgretežev si je namesto smučark med tekmovanjem ogledovalo rešetke. "To niso navijači, to so huligani!" je poudaril Tone Vogrinec.

Švicarska veleslalomska mojstrica Sonja Nef je upravičila vlogo favoritinje in za sekundo in 53 stotink prehitela tekmice. Na drugo mesto se je na veselje 4000 slovenskih navijačev uvrstila Tina Maze. Po prvi vožnji je bila peta, nato pa je zablestela in tako prvič stala na zmagovalnih stopničkah.

Anja Paerson je po zmagah na slalomih v Sestrieru in Lienzu zmagala tudi v Mariboru, in to kar dvakrat, kar ji je prineslo tudi rekorden finančni izkupiček – 57.500 evrov. Na prvem slalomu v Mariboru, ki so ga pripravili namesto tistega, ki je odpadel v Megevu, je Švedinja vodila že po prvi vožnji ter na koncu za sekundo in 19 stotink prehitela Američanko Kristino Koznick. Izmed slovenskih smučark je tekma ostala v najlepšem spominu Lei Dabič, ki je s 14. mestom dosegla najboljšo uvrstitev v karieri. 500 hrvaških navijačev je pozdravilo deveto mesto Janice Kostelić. Švedinja Paerson je bila najhitrejša tudi na nedeljskem slalomu, ki je štel tudi za lisičjo kombinacijo. V njej pa je bila od nje boljša zmagovalka veleslaloma Sonja Nef.

2003: Hrvaški navijači s kepami obmetavali dvojno zmagovalko Anjo Paerson
Anja Paerson je na 39. Zlati lisici 25. in 26. januarja 2003 kar dvakrat plavala v cilju ob zvokih svoje najljubše skupine Metalica. Hrvaški navijači so ob njeni vožnji uporabili vsa razpoložljiva pirotehnična sredstva, ki so jih uspeli pretihotapiti na smučišče. Švedinja je smučala v "vojnih razmerah". Kepe, tudi ledene, so letele visoko v zrak. Lahka tarča so bile smučarke na sedežnici. Celo Ante Kostelić, Janičin oče, jo je skupil, ko se je na sedežnici peljal z največjo tekmico svoje hčerke Anjo Paerson.

Švedinja je v veleslalomu prehitela Nicole Hosp in Martino Ertl. Tina Maze se je s sedmim mestom vrnila med najboljše veleslalomistke na svetu.

Janica Kostelić znova ni bila najboljša na Zlati lisici, zato pa je dobila velik pokal za najboljšo športnico Evrope v letu 2002, po izboru evropskega združenja športnih novinarjev. Pred slalomom je bilo ob progi že več kot 10.000 hrvaških navijačev. Z vlakom 860, z avtobusi 5000, z osebnimi avtomobili 4000. Janica je morala dobiti infuzijo, saj je imela gripo, a je kljub temu tekmovala. Zasedla je drugo mesto, Anja Paerson je bila hitrejša za 18 stotink.

2005: Prva zmaga Tine Maze v Mariboru
Po zmagah v St. Moritzu in Santa Caterini je bilo jasno, da Tina Maze prihaja v Maribor po zmago. 22. januarja 2005 je vodila že po prvi vožnji. Več kot 10.000 grl je kričalo med Tininim smučanjem in se veselilo zmage. Druga slovenska zmaga pod Pohorjem in prva veleslalomska. Italijanka Karen Putzer je zaostala 22 stotink, veteranka Martina Ertl na tretjem mestu pa že 93 stotink.

Anja Paerson je bila četrta v veleslalomu, nato pa je naslednji dan petič zapored dobila slalom in tretjič zapored postala zlata lisička. Janica Kostelić je na drugem mestu zaostala 28 stotink.

2009: Korošica drugič dobila veleslalom
Po treh slabših sezonah v svetovnem pokalu je Tina Maze znova zablestela v Mariboru. 10. januarja 2009 je dobila veleslalom pred 8000 navdušenimi gledalci. Italijanka Denise Karbon je zaostala 39 stotink, Nemka Kathrin Hölzl na tretjem mestu pa 92 stotink. To je bil pomemben mejnik v karieri Korošice, ki je nato osvojila srebrno medaljo v veleslalomu na svetovnem prvenstvu v Courchevelu in se zavihtela med najboljše smučarke sveta.

2010: Le Kathrin Zettel v slalomu pred Tino Maze
16. januarja 2010 je bila Tina Maze že med glavnimi favoritinjami v veleslalomu, a je razočarala s 13. mestom. Najboljša je bila Avstrijka Kathrin Zettel, ki je nato dobila še nedeljski slalom. Maze se je z devetega mesta prebila celo na drugo, zaostala je 71 stotink za novo zlato lisičko Zettlovo.

2011: Veleslalom prekinjen, slalom odpovedan
47. Zlato lisico je znova popolnoma krojilo vreme. Po prekinitvi in odpovedi veleslaloma, potem ko je s progo opravilo že 25 tekmovalk in ko je Tina Maze držala odlično drugo mesto, je tekmovalna žirija odpovedala tudi slalom zaradi previsokih temperatur.

2012: Stopničke so se dvakrat za las izmuznile v Kranjski Gori
48. Zlata lisica je bila znova prestavljena v Kranjsko Goro, kjer pa je odlično uspela. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev. Veleslalom je dobila Francozinja Tessa Worley, Tina Maze je končala na petem mestu. Stopničke so se ji izmuznile tudi v slalomu, kjer je zasedla četrto mesto. Najboljša je bila Avstrijka Michaela Kirchgasser.

Sorodna novica Na štartu se ji je mešalo, v cilju se je zmešalo njenim navijačem

2013: Tina Maze zlata lisička pred več kot 40.000 navijači
Tina Maze je v sezoni 2012/13 nanizala enajst zmag in zbrala rekordno število točk svetovnega pokala (2414 točk) ter tako zrušila 13 let star rekord Hermanna Maierja (2000 točk). V tej sezoni je zmagala v skupnem seštevku veleslaloma, superveleslaloma in alpske kombinacije ter bila druga v smuku in slalomu. Popravila je tudi Maierjev rekord (22) po številu stopničk v eni sezoni (24).

Pričakovanja pred 49. Zlato lisico so bila velika, 26. in 27. januarja 2013 se je zbralo rekordno število gledalcev pod Pohorjem, v dveh dneh več kot 40.000 (na sobotnem veleslalomu 21.573 in na nedeljskem slalomu 19.000). Rekord je padel tudi pred televizijskimi zasloni – v nedeljo ob 13.02, ko je Tina v velikem slogu dobila slalom, je 2. program Televizije Slovenija spremljalo 29 odstotkov Slovencev, kar pomeni 567.300 gledalcev. Delež gledalcev, ki so bili takrat pred televizorji, pa je bil kar 81-odstoten!

Veleslalom je malce presenetljivo dobila Lindsey Vonn, ki je bila specialistka predvsem za hitre discipline. Američanka je za osem stotink prehitela Tino Maze, toda zato je Korošica že dve tekmi pred koncem sezone postala zmagovalka veleslalomske razvrstitve svetovnega pokala.
V slalomu ni bilo nobenega dvoma o zmagovalki. Tina je za 86 stotink prehitela Švedinjo Frido Hansdotter in postala tretja Slovenka z nazivom zlata lisička.

2014: Večno druga Frida Hansdotter dočakala veliki trenutek na jubilejni Zlati lisici
50. Zlata lisica bi morala pomeniti praznik pod Pohorjem, a vreme je bilo znova pretoplo januarja. Sledila je nova selitev v Kranjsko Goro, kjer pa ni šlo vse po načrtih.

Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180 cm. Začel je padati ledeni dež, proga je bila uničena, in veleslalom je odpadel. Slalom je dobila Frida Hansdotter, potem ko je bila do te tekme osemkrat druga na tekmah svetovnega pokala.

2015: Dva odstopa Tine Maze, veselje za Anno Fenninger in Mikaelo Shiffrin
Tina Maze se je iz Vaila vrnila s tremi medaljami in dvema naslovoma svetovne prvakinje, zato so v Mariboru vsi pričakovali njeno dvojno zmago. Končalo se je na razočaranje 26.000 gledalcev z dvema ničlama, ki sta je na koncu sezone stali tudi skupne zmage v svetovnem pokalu.

21. februarja 2015 je Anna Fenninger dobila veleslalom in na novinarski konferenci povedala, da ne razmišlja o skupni zmagi v svetovnem pokalu, saj ima Tina preveliko prednost. Avstrijka je mesec dni zatem dvignila veliki kristalni globus v Meribelu.

V kombinaciji obeh tekem je bila najboljša Mikaela Shiffrin. Američanka je dobila slalom in prvič postala zlata lisička.

V soboto se je zbralo kar 18.000 gledalcev. V nedeljo kljub dežju v prvem slalomu 8000 gledalcev, od katerih jih je premočenih vztrajalo do konca še 6000. Na obeh žrebanjih startnih številk se je na Trgu Leona Štuklja zbralo skupaj 10.000 gledalcev.

2016: Ana Drev zablestela z drugim mestom v veleslalomu
Tina Maze je marca 2015 v Meribelu končala kariero. Na 52. Zlati lisici je bila v Mariboru med gledalkami, na zmagovalnih stopničkah pa je bila vseeno Slovenka. Ana Drev je veleslalom končala na drugem mestu. Pred 9000 gledalci je bila v sončnem vremenu na betonsko trdi progi po prvi vožnji šesta, v drugi pa je napadla na vso moč in le Nemki Viktorii Rebensburg je uspelo rešiti 32 stotink prednosti.

Slalom je žirija tekmovanja prekinila po 25 tekmovalkah. Delavci na progi so poskušali zakrpati progo med vratci, kjer se je predrla, toda zaman. Direktor svetovnega pokala Atle Skaardal je sporočil, da nadaljevanje prve vožnje v pretoplem vremenu ni mogoče.

2017: Slovo Tine Maze in odlični nastopi Slovenk
15.000 gledalcev se je zbralo v Mariboru na slovesu Tine Maze s številko 34, pri 33 letih, po 18 letih kariere v belem cirkusu (prvič prav na Zlati lisici, 2. januarja 1999, 32. mesto v superveleslalomu), v 401. nastopu v svetovnem pokalu, v katerem je dosegla 26 zmag, 81 stopničk, en veliki kristalni globus in dva mala kristalna globusa.

To je bil njen 16. nastop na Zlati lisici, od tega je trikrat zmagala. Še pred polovico veleslaloma se je ustavila, pri svojem trenerju in partnerju Andrei Massiju, ga objela in nato spet nadaljevala do cilja. Pred rdečo črto si je snela smuči in z dvignjenimi rokami ter smučmi odkorakala skozi cilj. Ob bučni podpori sta se ji poklonila tudi predsednik Borut Pahor in premier Miro Cerar.

V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je prvič postala zlata lisička.

Slovenke so bile odlične, čeprav nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma. Najbolj so gledalci pozdravili Ilko Štuhec (najboljšo smučarko sezone v smuku in superveleslalomu), ki je bila v veleslalomu na 14. mestu, v slalomu pa celo na desetem.

2018: Začetek prevlade Mikaele Shiffrin
Prepričljiva zmagovalka 54. Zlate lisice je bila Mikaela Shiffrin. Američanka je bila v Kranjski Gori razred zase. Tik pred olimpijskimi igrami v Pjongčangu, kjer ji nato ni šlo po načrtih, je bila sijajna. V veleslalomu je za 31 stotink prehitela Tesso Worley. V slalomu je bila kar za sekundo in 64 stotink boljša od Fride Hansdotter.

Tina Robnik se je izkazala s sedmim mestom v veleslalomu, do točk so prišle še Meta Hrovat, Maruša Ferk in Ana Drev. Poškodovana Ilka Štuhec je v Podkorenu glasno navijala zanje.

2019: Prvič delitev prvega mesta
Petra Vlhova in Mikaela Shiffrin sta spisali zgodovino v Mariboru, saj sta si 1. februarja 2019 prvič v zgodovini Zlate lisice razdelili prvo mesto. Po prvi vožnji veleslalomu je imela Slovakinja 52 stotink naskoka, a jo je Američanka v drugo ujela. V slalomu ni bilo nobene dileme, Shiffrin je za 77 stotink prehitela Anno-Swenn Larsson. Meta Hrovat je bila najboljša Slovenka, v veleslalomu je bila osma, v slalomu pa enajsta.

2020: Meta Hrovat tretja na svojem hišnem pragu
Od leta 2020 naprej je Zlata lisica vsako leto v Kranjski Gori. Novozelandka Alice Robinson je dobila veleslalom pred Petro Vlhovo, Meta Hrovat pa si je razdelila tretje mesto z Wendy Holdener. Tina Robnik je končala na šestem mestu.

Precej bolj napet je bil slalom. Anna Swenn-Larsson je z glavo naprej padla v cilj. Še štiri vrata pred ciljem je imela veliko prednost in bila na poti do prve zmage v karieri. Zapela je količek. Več kot 1000 navijačev Petre Vlhove je v Podkorenu slavilo zmago svoje junakinje, ki je postala tudi zlata lisička.

2021: Marta Bassino junakinja "koronske" Zlate lisice, Meta Hrovat znova tretja
Pred in med 57. Zlato lisico so za vse akreditirane opravili več kot 500 covidnih testov in vsi so bili negativni. Gledalci niso smeli biti prisotni, vseeno pa so uspešno izpeljali oba veleslaloma. Obakrat je bila prepričljivo najboljša Italijanka Marta Bassino.

Meta Hrovat je na nedeljskem veleslalomu na svojem hišnem pragu ponovila tretje mesto v Kranjski Gori. Odlično je smučala že na prvi progi, na drugi pa je na svojem hribu še bolj odločno napadla, naredila na sredini sicer napako, a nato odlično nadaljevala v ciljni strmini ter se vrnila na zmagovalne stopničke, na katere je čakala vso sezono. Le sedem stotink ji je zmanjkalo do drugega mesta, ki ga je zasedla Švicarka Michelle Gisin.

2022: Nova zmaga Vlhove, Ana Bucik peta
Sara Hector je prepričljivo dobila veleslalom na 58. Zlati lisici v Kranjski Gori. Švedinja je skoraj za sekundo prehitela Tesso Worley. Tina Robnik je končala na 8. mestu, Meta Hrovat je bila deveta, Ana Bucik pa 12.

V Kranjski Gori izjemno uživa Petra Vlhova, ki je bila drugič najboljša v slalomu. Ana Bucik se je izkazala s petim mestom.

2023: Mikaela Shiffrin z 82. zmago ujela rojakinjo Lindsey Vonn
59. Zlata lisica je bila četrtič zapored v Kranjski Gori namesto v Mariboru. Mikaela Shiffrin je postala prva smučarka, ki je na Zlati lisici zmagala na treh veleslalomih. Veselila se je 82. zmage v imenitni karieri. Američanka je izenačila rekord rojakinje Lindsey Vonn po številu zmag v svetovnem pokalu alpskih smučark.

Po zaslugi Ane Bucik je imela domača vrsta na obeh tekmah uvrstitev v najboljšo deseterico. V soboto, ko je na najvišjo stopničko stopila Kanadčanka Valerie Grenier, je z osmim mestom dosegla svoj najboljši izid na veleslalomih svetovnega pokala, v nedeljo pa je z desetim mestom sklenila uspešen konec tedna pod Vitrancem. Prvi finale v sezoni si je priborila povratnica po poškodbi Tina Robnik, ki je z 29. mestom osvojila dve točki.