Naš teletekst je tri desetletja obstoja praznoval 7. maja, številni med vami pa ste ugibali, koliko ljudi v dobi svetovnega spleta sploh še išče informacije na tem servisu. Zdaj poznate odgovor. V raziskavi je sodelovalo 978 ljudi, starih od 10 do 75 let.
Če nekoliko natančneje razčlenimo izide ankete, so ti takšni: večkrat dnevno išče informacije na teletekstu 10,9 odstotka vprašanih, enkrat dnevno 7,9 odstotka, nekajkrat na teden 9,8 odstotka, enkrat na teden ali manj pa 28,1 odstotka. Skupaj torej 56,7 odstotka anketiranih. 40,7 odstotka Slovencev ne uporablja teleteksta, 2,6 odstotka pa ga nima. Če potegnemo črto, ugotovimo, da skoraj petina Slovencev, natančneje 18,8 odstotka, uporablja teletekst vsak dan.

Izmed tistih, ki teletekst uporabljajo, jih 85 odstotkov informacije išče na teletekstu RTV Slovenija, slabih 13 odstotkov pa tudi na teletekstih tujih televizijskih postaj.

Največ ljudi išče informacije o vremenu
Najbolj brana rubrika na teletekstu je vreme, ki zanima kar 81,1 odstotka uporabnikov teleteksta. Sledijo dnevne novice (73,5), šport (72,4), RTV-sporedi (71,9) in prometne informacije (46,5).

Izmed uporabnikov teleteksta jih 32,4 odstotka do tega servisa dostopa prek spletne strani www.rtvslo.si. Kot kaže statistika obiskanosti, je teletekst med štirimi najbolj branimi podportali te strani.

10,8 odstotka uporabnikov teleteksta RTV Slovenija uporablja tudi podnaslavljanje oddaj s pomočjo teleteksta na straneh 771 in 772, ki je namenjeno predvsem gluhim in naglušnim gledalcem.

Tudi v Nemčiji veliko uporabnikov
Kot dokaz, da je teletekst še vedno priljubljen tudi drugod po Evropi, navedimo še izsledke raziskave, ki so jo pred kratkim opravili v Nemčiji. Ugotovili so, da je v tej državi samo teletekst javne televizije ARD, ki je najbolj bran, v letu 2013 vsaj enkrat uporabilo 44 milijonov ljudi, dnevno pa več kot štiri milijone. Različne teletekste nemških televizijskih postaj je na dan v povprečju obiskalo 12,37 milijona gledalcev, skozi vse leto pa približno 60 milijonov.

Pričakovali, da bo "umrl" prej
"Številni ljudje me sprašujejo, kaj bo zdaj z nami. 'Boste kar umrli in vas bodo ukinili?' Ni čisto tako. Vsa Evropa računa, da bo teletekst kot eden izmed medijev prisoten še od pet do deset let."

Takole je tedanji urednik teleteksta RTV Slovenija Brane Nastran v oddaji "Prvi in drugi" oktobra 2000 odgovoril na vprašanje, kaj za teletekst pomeni pojav interneta. Teletekst so v zadnjih letih v nekaterih državah resda ukinili, a v številnih je še vedno zgodba o uspehu. Kot lahko razberemo iz zgornjih podatkov, ima tudi v Sloveniji zveste bralce. O tem priča tudi videoanketa, ki si jo lahko ogledate v videonovici na desni strani.
"Ali v dobi interneta Ceefax (BBC-jev teletekst, op. a.) ni več pomemben? Zakaj bi nekdo uporabljal luknjasto podeželsko cesto, ko imaš informacijsko avtocesto? Zato, ker je nekaj očarljivega na tej cesti," je že leta 2004 odgovor na vprašanje o tem, zakaj ljudje še vedno uporabljajo teletekst, iskal Sam Wollaston v Guardianu. V desetih letih je razvoj komunikacij naredil gromozanski korak naprej, toda teletekst je še vedno tu.

"Na njegovo smrt čakamo že deset, 15 let. Toda to se ne zgodi," je ne tako dolgo nazaj razmišljal Erik Bolstad, vodja uredništva novih medijev na norveški javni radioteleviziji. Tudi v Skandinaviji ta servis še vedno uporablja veliko ljudi. Na Švedskem, Finskem in Norveškem je, podobno kot v Sloveniji, pred dvema letoma približno petina prebivalcev spremljala teletekst vsak dan, približno tretjina pa vsak teden. Na Danskem je bil ta delež še večji: vsak teden ga je spremljala skoraj polovica vseh prebivalcev. Na Finskem teletekst ostaja najpriljubljenejši novičarski medij - ne zato, ker je "lep", ampak ker deluje. "Na teletekstu je vse, kar šteje, vsebina," pravi Heikki Lammi, prvi mož uredništva spletnih novic finske javne televizije YLE.

Alternativa ukinitvi je približanje mlajšim
V Veliki Britaniji, zibelki teleteksta, se je BBC-jev Ceefax poslavljal postopoma, z ukinjanjem analognega televizijskega signala. Zadnji so brez njega ostali na Severnem Irskem 24. oktobra 2012. Nekdo je lepo opisal, kaj je zanj osebno pomenila izguba teleteksta leta 2009: "Teletekst je star skoraj 40 let, a ne morem si pomagati, da ne bi še naprej razmišljal, da je bil ukinjen prezgodaj in brez potrebe. Dejstvo je, da so imeli analogne teletekste, kot je Ceefax, za staromodne in ne več pomembne v dobi interneta. Res je, da je teletekst dandanes zelo staromoden, toda to v resnici velja že približno 20 let. Za več milijonov ljudi, ki so ga redno uporabljali, pa kaže, da to nikakor ni pomembno. Digitalni servis Red Button lahko potencialno ponudi več - ima veliko boljši videz in je bolj interaktiven -, toda še vedno je lahko precej počasen in ima kakšno tehnično težavo, poleg tega pa mu popolnoma primanjkuje šarma. Hkrati je tu tudi veliko manj aktualne vsebine. Odlična stvar pri teletekstu je bila ta, da je bil kljub nepopolnosti preprost za uporabo in na splošno zanesljiv. Ni potreboval sodobne grafike in posebnih učinkov, da je pritegnil pozornost. Šlo je čisto samo za informacijo. V tem pogledu je deloval briljantno."

Marsikje drugod po svetu so se namesto za ukinitev raje odločili za približanje teleteksta mlajšemu občinstvu in novim napravam. Razvili so, denimo, teletekstovo aplikacijo za mobilne naprave. Ne nazadnje ravno teletekst velja za neke vrste prvi "second screen" ("drugi zaslon"), kot danes poimenujemo izkušnjo, ki jo ob spremljanju televizije dobimo z uporabo tabličnega računalnika ali pametnega telefona.