Prepoznavna minimundusa Ljubljane in Pirana s prepoznavnim oblikovalskim pečatom Teje Kleč. Foto: Teja Ideja
Prepoznavna minimundusa Ljubljane in Pirana s prepoznavnim oblikovalskim pečatom Teje Kleč. Foto: Teja Ideja
Poleg podob slovenskih mest bo novo kolekcijo zvezkov krasila tudi sodobna različica kranjskega nageljna, simbola kolektivnega duha in upora. Foto: Teja Ideja

Kranjski nagelj se mi je vedno zdel odličen motiv za spominek iz Slovenije. In tako zvezke krasi tudi sodobna različica tega cveta, s katerim Slovenci že več sto let krasimo svoja ročna dela in dela domače obrti. Mogoče želim s tem motivom tudi malo provocirati. Živim v času, ko se domoljubje zlorablja in postaja sinonim za nacionalizem, zato je moja nova kolekcija tak ličen in tih upor proti temu. Ne bi želela, da bi narodni simboli postali simboli nazadnjaštva in nestrpnosti. Nagelj je vedno označeval upor ter kolektivnega duha in krasil gumbnice.

Tejini izdelki so se že večkrat znašli v vlogi daril, ki jih domači kupci odnesejo prijateljem v tujino. Foto: Teja Ideja
Z njenimi še svežimi idejami gotovo ne bo nič drugače. Foto: Teja Ideja

Podjetja, za katera bi lahko razvijala dekor, so potonila. Želela bi okrasiti Palomine serviete, Emove lonce in Odejine blazine, ovitek Gorenjkine čokolade, Aerove lepilne trakove, Svilanitovo posteljnino ...

Igra spomin znamke Teja Ideja je pravzaprav prikupen zverinjak. V poljski spletni trgovini se je znašel v visoki družbi. Foto: Teja Ideja
Zastavonoša jugoslovanske industrije - je sploh treba kaj dodati? Foto: Teja Ideja
Oblikovalka si želi, da bogato izročilo ročnih veščin v nepregledni ponudbi cenenih izdelkov ne bi utonilo v pozabo. Foto: Manca Jevšček

V času globalizacije je pravi dolgčas hoditi po evropskih prestolnicah, ker si postajajo na las podobne. Vse glavne ulice so zasedle iste trgovine s konfekcijo in notranjo opremo. Ikee so, hvala bogu, tudi zaradi logistike vedno na obrobju mest.

Da bo vrnitev v šolske in študijske klopi malce lažja ... Foto: Teja Ideja

Teja Kleč, "špeglarka iz Ljubljane", je rada risala že v otroštvu. Ustvarjalni strasti je sledila v poklic grafične oblikovalke: s sodelavci se je podpisala pod oglaševalske akcije, programske liste, embalaže prehrambnih izdelkov, kuharsko knjigo ... Poleti 2012 pa se je končno odločila, da na trg pošlje tudi svoje izdelke, opremljene z avtorskimi podobami in vzorci, ki jih prevevata nostalgičen duh in toplina.

Prva linija zvezkov in gospodinjskih servirnih desk znamke Teja Ideja je pošla, zato se je Teja lotila nove, še čisto sveže kolekcije razglednic, ki niso čisto običajne "kartoline", ampak jih krasijo pejsaži iz preprostih likov, sestavljenih v prepoznavne minimunduse slovenskih mest. Razglednice dopolnjujejo tudi zvezki s podobo Ljubljane in Pirana.

A tu se zgodba ne konča. "Nadaljevala bom, dokler ne obdelam vse dežele po dolgem in po čez," obljublja oblikovalka, s katero smo ob tej priložnosti poklepetali o njenem ustvarjalnem procesu, o načrtih za prihodnost in pasteh globalizacije.


Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli. Ste na svoj prvi projekt, ki ste ga poklicno izpeljali, še danes ponosni?

Prvega pozabiš v trenutku, ko pride novi. Vsaka nova ljubezen je globlja od prejšnje. Trenutno sem povsem "zatrapana" v vse naloge, ki jih opravljam za prihajajočo sezono ljubljanskega Lutkovnega gledališča. Z Milanko Fabjančič bova vso sezono opremljali tiskovine gledališča. To je moj najljubši izziv te dni. Poleg tega, da bom zdaj zdaj v trgovine pospremila novo kolekcijo zvezkov lastne blagovne znamke. Zvezke bodo krasile podobe slovenskih mest in sodobna različica kranjskega nageljna.

K temu se še vrneva, a začniva na začetku. Pravite, da je ideja temelj dobro oblikovanega izdelka. Kako izluščite dobre ideje od tistih, ki to niso?

Trudim se biti kar se da analitična. Ko načrtujem sporočila ali izdelke za naročnike, se najprej dolgo posvetujemo, kaj je treba sporočiti, koga nagovoriti in kaj mora biti rezultat. Potem pa iščem idejo in pravi likovni jezik. Ideja mora biti jasna, berljiva in sporočati mora tisto, kar smo si zastavili v analitičnem delu skupaj z naročnikom.

Ko snujem izdelke za lastno blagovno znamko, sem sama svoj naročnik. Takrat se težje odločam in ideje večkrat prevetrim s prijatelji. Vedno raziskujem trg in iščem nove priložnosti. Pri lastnih izdelkih se zgodba ne konča v trenutku, ko pridejo izdelki iz proizvodnje, ampak se takrat šele začne. Potem se iz oblikovalke prelevim v prodajalko, trgovsko potnico, izvedenko za logistiko ipd.

Vaše izdelke in vzorce prevevata nostalgičen duh in toplina. Tako je tudi z aktualno linijo razglednic in zvezkov. Koga ste - v smislu ciljne skupine - imeli v mislih, ko ste jo ustvarjali?

Živim v deželi, nad katero se navdušujejo številni obiskovalci iz tujine. Njim sem želela ponuditi dostopen in ličen spominek, zato sem se v svoji maniri lotila pejsažev naših mestec. Začela sem z razglednicami in zvezki s podobo Ljubljane in Pirana. Nadaljevala bom, dokler ne obdelam vse dežele po dolgem in po čez.

Že mojo prejšnjo kolekcijo so radi odnesli domov turisti. Domači kupci pa so z mojimi izdelki potovali v tujino na obisk in tam obdarili prijatelje z darilom iz domačih logov. V iskanju pravih motivov sem se zatekla k prastarim ilustriranim znamkam, zemljevidom in avtokartam Jugoslavije in tam črpala navdih. Kranjski nagelj se mi je vedno zdel odličen motiv za spominek iz Slovenije. In tako zvezke krasi tudi sodobna različica tega cveta, s katerim Slovenci že več sto let krasimo svoja ročna dela in dela domače obrti.

Mogoče želim s tem motivom tudi malo provocirati. Živim v času, ko se domoljubje zlorablja in postaja sinonim za nacionalizem, zato je moja nova kolekcija tak ličen in tihi upor proti temu. Ne bi želela, da bi narodni simboli postali simboli nazadnjaštva in nestrpnosti. Nagelj je vedno označeval upor ter kolektivnega duha in krasil gumbnice.

Mene vaši vzorci spominjajo na babičine skodelice, ki so najverjetneje nastale nekje v 70. letih. Na misel mi pride še irsko-londonska (modna) oblikovalka Orla Kiely. Kdo so v resnici vaši oblikovalski vzorniki?

Sem otrok 70. let in sem rasla obdana z okrasjem tistega časa. Pri babici pa me je obdajal dekor iz 50. let. Ta mi je še danes najbližji. Tako kot Orli, se mi zdi. Tudi ona parafrazira podobe iz tistih časov. Motivi na moji igrici spomin spominjajo na oznake, ki so v vrtcu označevali naš ležalnik, mesto za brisačko in obešalnik v garderobi z motivi češnjice, lokomotive, pikapolonice in podobnih risbic na lesenih ploščicah.

Oblikovalskih vzornikov imam veliko. In vsak dan najdem koga, ki me navduši. Ob snovanju zadnje linije izdelkov sem pregledala zakladnico jugoslovanskih poštnih znamk in avtokart iz 60. in 70. let. Tam je redko naveden avtor. Modernizem je zame neizčrpen vir navdiha. Zadnje dni me navdušujejo Pregljevi mozaiki in poslikave na javnih poslopjih po vsej nekdanji domovini, Ive Šubic in tapiserije izrednih dimenzij Hrvatice Jagode Buić.

Morda razmišljate tudi o širitvi svojega ustvarjanja, na primer na tapete in tekstil za dom z vašimi vzorci?

Seveda bi želela okrancljati tekstil za dom in tapete in linijo oblačil in posodje iz porcelana ali emajla ... Ker vso proizvodnjo financiram sama, sem zelo omejena. Časi, ko bi lahko vkorakala v Dekorativo ali v tržiško predilnico in tkalnico, so minili. Podjetja, za katera bi lahko razvijala dekor, so potonila. Želela bi okrasiti Palomine serviete, Emove lonce in Odejine blazine, ovitek Gorenjkine čokolade, Aerove lepilne trakove, Svilanitovo posteljnino ...

Kam "čez planke" najpogosteje potujejo vaši izdelki?

Pred kratkim me je našla zanimiva spletna trgovinica iz Varšave, kjer ponujajo izključno lesene igrače, izdelane v Evropi. Moj spomin je zdaj del njihove ponudbe. Tam je v visoki družbi. Med drugim se moj zverinjak druži s čudovito modernistično leseno menažerijo češko-ameriškega oblikovalca Ladislava Sutnarja, pionirja informacijskega oblikovanja, ki ga zelo cenim.

V prihodnosti bi rada spletla mrežo zanimivih trgovin doma in na tujem. Sama o spletni prodaji še ne razmišljam.

Pa vendar je vaš "idejni obrat" na spletu zelo prisoten, dejavni ste na Facebooku, na Instagramu ... Kako pomembno vlogo igrajo družbena omrežja v vašem poslu? Ali sami skrbite za spletno prisotnost znamke Teja Ideja?

Za pojavnost na spletu skrbim sama. Osvojila sem Facebook, Twitterja pa še zmeraj ne razumem najbolje. Odlično je, ker sem prek teh omrežij v neposrednem stiku s kupci in sledilci, jih zapeljujem, testiram nove ideje, si izmenjujem informacije o raznih proizvajalcih in servisih. Preko Facebooka sem spletla tudi nekaj novih zanimivih prijateljstev.

Poudarjate, da so vaši izdelki v celoti slovenski in v celoti do okolja in uporabnika prijazni. Se tudi sami pri nakupovanju držite takšnih načel ali vas kdaj "zapelje" na primer Ikea?

Izdelki so resda narejeni v Sloveniji, ampak že na samem začetku zasnujem izdelek, ki ga je mogoče izdelati na domači grudi. Že dolgo razmišljam o rezalnih deskah z melaminsko prevleko. Po letu dni iskanja mojstra iz domačih logov sem obupala. Proizvajalca sem našla na Švedskem. Tudi za prestižne dodelave papirnih izdelkov se je v prihodnje najbolje zateči k Čehom. Naši mojstri so šli v pokoj, novih ni in naši tiskarji se ne želijo ukvarjati z ročnim delom in manjšimi nakladami. To tudi na glas povedo.

Želim si, da se vse te ročne veščine ne bi pozabile. Na primer mojstrov, ki bi pletli izdelke iz slame, v Evropi praktično ni več. Tudi zato ne, ker žita nihče več ne žanje na roke. Če bomo v prihodnje odvisni le od azijskih ročic, nam trda prede.

Ko sama nakupujem, me vedno nagovori izdelek, ki ima zgodbo in je lokalno obarvan. Mislim, da nas je vedno več takih, ki to cenimo in nam je vedno vznemirljivo odkrivati lokalne oblikovalce in proizvajalce.

V času globalizacije je pravi dolgčas hoditi po evropskih prestolnicah, ker si postajajo na las podobne. Vse glavne ulice so zasedle iste trgovine s konfekcijo in notranjo opremo. Ikee so, hvala bogu, tudi zaradi logistike vedno na obrobju mest.

Seveda pa se je Ikei težko odpovedati, saj ponuja veliko za malo denarja. To pa je past. Resno me zaskrbi, ko vidim, da ponuja pladnje ali zvezke, ki so izjemno lični in lepo dodelani za tako nizko ceno, po kateri sama nikoli ne bom mogla ponujati svojih izdelkov.

Kranjski nagelj se mi je vedno zdel odličen motiv za spominek iz Slovenije. In tako zvezke krasi tudi sodobna različica tega cveta, s katerim Slovenci že več sto let krasimo svoja ročna dela in dela domače obrti. Mogoče želim s tem motivom tudi malo provocirati. Živim v času, ko se domoljubje zlorablja in postaja sinonim za nacionalizem, zato je moja nova kolekcija tak ličen in tih upor proti temu. Ne bi želela, da bi narodni simboli postali simboli nazadnjaštva in nestrpnosti. Nagelj je vedno označeval upor ter kolektivnega duha in krasil gumbnice.

Podjetja, za katera bi lahko razvijala dekor, so potonila. Želela bi okrasiti Palomine serviete, Emove lonce in Odejine blazine, ovitek Gorenjkine čokolade, Aerove lepilne trakove, Svilanitovo posteljnino ...

V času globalizacije je pravi dolgčas hoditi po evropskih prestolnicah, ker si postajajo na las podobne. Vse glavne ulice so zasedle iste trgovine s konfekcijo in notranjo opremo. Ikee so, hvala bogu, tudi zaradi logistike vedno na obrobju mest.