Umetnostna zgodovina se strinja, da je prvo impresionistično platno naslikal Claude Monet, ni pa čisto jasno, kdaj natančno je delo Impression, soleil levant (Impresija, Sončni vzhod) nastalo in ali sonce na sliki v resnici vzhaja, ne pa zahaja.

Zdaj pa je skupina ameriških znanstvenikov pod okriljem Donalda Olsona, ki na univerzi Texas State predava fiziko, na dan prišla z natančnim datumom: 13. november 1872 ob 7.35 zjutraj.

Razstava, posvečena eni sami sliki
Slavna Monetova slika bo osrednji eksponat razstave, ki naslednji mesec odpira vrata v pariškem muzeju Marmottan Monet. "Hoteli smo se pokloniti prav tej prelomni sliki. Ogromno podrobnosti v povezavi z njo je neznanih in zdelo se nam je, da bi se z novimi tehnologijami dalo izvedeti kaj novega," je za The Independent razložila namestnica direktorja muzeja Marianne Mathieu. "Hotela sem sodelovati z Donom. Uspešen je bil že v preteklosti in tokrat se mu je čudovito posrečilo."

Ekipa si je pri detektivskem delu pomagala z geografsko analizo pristanišča v Le Havru, ki ga je Monet upodobil, z astronomskimi izračuni sončnega vzhoda, ravnijo plimovanja in meteorološkimi analizami morja in neba. Za nameček so zbrali vse dostopne biografske podatke o umetniku in obiskali lokacijo.

Obstaja tudi ... forenzična astronomija
Profesor Olson, ki se specializira za "forenzično astronomijo", bo svoje ugotovitve pojasnil v besedilu, ki bo izšlo v spremnem katalogu k razstavi. Slike na ta način datira že 25 let; v preteklosti je pomagal "dešifrirati" že dela Vincenta van Gogha, Edvarda Muncha in Ansela Adamsa.

Celotna debata se je začela z nekim razstavnim katalogom, ki je sliko datiral v leto 1873, čeprav ji je Monet sam pripisal letnico '72. "Nobenih dokumentov ni, ki bi potrdili natančen datum, in hoteli smo ugotoviti, ali bi se do njega dalo priti še kako drugače," je razložila Mathieujeva. Tokrat bo v katalogu izšel še esej, ki bo sistematično diskreditiral napačno pripisovano letnico 1873.

Olson je v Havru najprej našel sobico v tretjem nadstropju hotela d’Amirauté, kjer je Monet prizor naslikal. V muzeju so določili tudi točen del pristanišča, ki ga je imel pred očmi.

Najprej je padla hipoteza, da bi na sliki lahko bil sončni zahod (tako je bila slika namreč označena v prodajnem katalogu leta 1878); slikar je bil očitno obrnjen proti vzhodu. Datum se je dalo določiti zato, ker sonce točno na tistem mestu vzide le nekajkrat na leto. Te podatke so nato s pomočjo algoritma "križali" s podatki o višini morske gladine. S pomočjo teh izračunov so 19 potencialnih datumov skrčili na šest.

Naslednji je bil na vrsti dim v levem kotu slike. S pomočjo starih vremenskih poročil je izločil še štiri datume; od preostalih dveh je enega črtal, ker je bil v letu 1873.

Nove ugotovitve na podlagi samih znanih dejstev
"Slika je pomembna, ker pripoveduje zgodovino umetnosti, gibanja, naroda in okusa za umetnost," je poudarila Mathieujeva. "Čudovito je, da smo lahko nove informacije izluščili iz slike same."

Porogljiv vzdevek, ki se je prijel
V času nastanka je umetnostni kritik Louis Joseph Leroy novo šolo zaradi naslova Monetove slike porogljivo krstil za “peintres impressionists” (impresionistične slikarje); tako se je rodilo ime za novo gibanje v umetnosti. ("Še tapeta v fazi zarodka je bolj dokončana od te slike," je v svojo sovražno recenzijo med drugim zapisal Leroy.) Prva impresionistična razstava, na kateri je bilo razstavljeno tudi to platno, je bila leta 1874 v Parizu.

Monet se je slabega četrt stoletja pozneje, leta 1898, v nekem intervjuju spominjal: "Prosili so me za naslov, ker so ga morali dati v katalog; nisem mogel ravno reči, da gre za Pogled na Le Havre, zato sem rekel, naj napišejo "Impresija". Iz tega se je rodil "impresionizem" in vse šale na ta račun."