Velik odprt prostor, ki mu sistem premičnih sten omogoča komunikacijo s parkom, staro drevo z bujno krošnjo pa prevzame vlogo strehe, je ideja parkovnega paviljona, ki nekdanji vrt gostilne As umešča v popolnoma nov arhitekturni tip.
"As Aperitivo je zmes trde geometrije in mehke narave," pravita projektanta objekta, arhitekta Vesna in Matej Vozlič (Arhitekturni atelje Vozlič), ki jima je z umestitvijo objekta v prostor uspelo zabrisati mejo s parkom v Knafljevem prehodu. 150 let starega večdebelnega krošnjatega lepotca, ki mu je podrejena celotna arhitekturna zasnova, dopolnjuje izbrano zunanje rastlinje, ki objekt obrašča, prerašča in zarašča. Vičijeva divja trta že brezsramno sili v prostor in prekriva sledove betona in kortena.

Objekt po meri drevesa
A to romantično drevo je kmalu postala prava nočna mora arhitektov in statikov. Kavkaški krilati oreškar zraste do 15 metrov, ker ima votlo deblo, pa raste izredno razvejano oziroma večdebelno. Da se drevo ne bi izsušilo, okoli njega niso smeli kopati ali betonirati. Arhitektura mu je tako prilagojena do te mere, da objekt ni zares ortogonalen, v notranjosti pa se zaradi razgibanosti korenin raven tal dviguje. "Naša želja je bila, da streha čim bolj lebdi. Od tu tudi izvira naš izum, da se premična stena skrije v tla," z zadržano navdušenostjo razlaga Matej Vozlič.

Sistem steklenih pomičnih sten
Prvi podoben objekt, v katerem se steklene stene pomaknejo v tla, je v Brnu med letoma 1928 in 1930 zasnoval arhitekt Ludwig Mies van der Rohe. Vila Tugendhat še danes velja za pionirski prototip moderne hiše. "To hišo sem videl v živo dvakrat … In ti nekako ne da miru," priznava Matej Vozlič. Ob začetnem navdušenju, da je naročniku ideja pomičnih sten všeč, je sledilo bridko spoznanje - proizvajalca tovrstnega sistema ni bilo. Zato so v Arhitekturnem ateljeju Vozlič sami izrisali in sprojektirali sistem steklenih premičnih sten, ki se diagonalno od drevesa strojno spustijo v klet. S tem se odpre celoten vogal lokala, kar omogoča komunikacijo z okolico in zračnost. Za dodatno osvetlitev prostora sta vključila še t. i. svetlobnike, ki v spodnji prostor prenašajo svetlobo s terase, v večernih urah pa so na terasi ambientalna odlagalna površina.

Notranji interjer in skrivnostni ključ
Upoštevajoč arhitekturno zasnovo in željo naročnikov, da mora notranja oprema lokala delovati tako v dnevnem kot v večernem ambientu, je industrijska oblikovalka Nika Zupanc (v ekipi sta bila tudi Jurij Krpan in Špela Rogelj) želela oblikovati prostor, ki bi dal gostu občutek, da vstopi v neko zgodbo. "Celoten notranji interjer vidim kot poezijo, kot kup pogledov in slik, ki jih verzi stkejo v poetičen prostor," pojasni mednarodno uveljavljena industrijska oblikovalka, ki je z Asom Aperitivo pravzaprav debitirala v opremljanju notranjega interjerja.

Idejo pravljičnega vrta pod krošnjami starega drevesa je prepletala z družinsko zgodbo lastnikov lokala, Svetozar in Sebastijan Raspopović sta upodobljena s simboliko dveh ključev. Ta se pojavi v samem logotipu lokala (prekrižana ključa na drevesu z veliko krošnjo so po predlogi Nike Zupanc oblikovali v Kabinetu 01) in fizično v obliki bronastega ključa, s kakršnim je tudi Alica odklenila vrata v čudežno deželo. Ključa visita na trodelni tabli ob samem vhodu, na kateri je napisana ponudba lokala, in v intimnejšem delu za kavkaškim krilatim oreškarjem.

Preplet zgodb
In res se zdi, da je Nika Zupanc oblikovala čaroben svet, ki se v sami prestolnici skriva pod rastočim drevesom v skritem parku. V njem letijo hrošči in metulji v tleh iz teraca, pod stropom visijo črne češnje, ob ribniku z zlatimi ribicami (zasnova Arhitekturni atelje Vozlič) pa črno klubsko mizico iz odrezanega debla zaokrožujeta rdeč in vijoličen sedež maxalto (Antonio Citterio, 2008).

Tudi masiven črn točilni pult zaobljene oblike, ki stoji na elegantnih nogicah, daje občutek, da lebdi. Odlagalna lesena površina pulta je narejena iz 200 let starega hrasta, iz tramov družinske hiše lastnikov v Vojvodini. Na njej stojijo trije leseni podstavki v različnih ravneh s klošeji, ki dajejo vtis, da so skupaj s plutom izdelani v enem kosu. "Ideja je bila, da rastejo iz pulta, kar deluje zelo vrtno, čarobno, hkrati pa je dinamičen element v smislu ponudbe in predstavitve hrane," razlaga Nika Zupanc.

Prostor, ki prenese črnino
As Aperitivo je velik prostor, ki prenese težo zadržane črnine, s katero se je v kombinaciji z naravnim lesom ter detajli v medenini in bronzu poigrava oblikovalka. "Odločili smo se, da bomo delali z naravnimi materiali, ki so elegantni v svoji trajnosti, torej kovina, les, kamen. Na drugi strani pa je bil izziv, kako te barve in material uporabiti, da bodo delovali dovolj sveži podnevi in dovolj intimni zvečer."

Unikatni kosi
Vsi elementi v lokalu so industrijsko dovršeni kosi, ki jih je Nika Zupanc oblikovala ekskluzivno za As Aperitivo. Naj je to omara, v kateri so razstavljena vrhunska vina, premične piknik klopi, umivalna korita v toaletnih prostorih ali odlagalni pult s plise zavesicami, za katere je iskala inspiracijo v hotelih ob jadranski rivieri iz 70. let prejšnjega stoletja, "kjer so postrezni vozički ali pa mize, na katerih so stregli hrano, zakrite oziroma okrašene s plise zavesicami."
Pri zasnovi notranjega interjerja je uporabila tudi izbrane kose drugih oblikovalcev. Črne stole pina chairs v jedilnem delu je oblikoval njen prijatelj, španski industrijski oblikovalec Jamie Hayon (Magis, 2010). "To je zelo lep in kakovosten kovinski stol, ki deluje kot vrtni stol, hkrati pa je zelo udoben, saj je oblazinjen." Odvečnih besed pri izbiri ikoničnih zlatih luči Alvarja Aalta (Golden Bell, Artek, 1939) ni izgubljala. V nizu po osem jih je izobesila v del lokala z modularnimi piknik klopmi, kjer z ozadjem iz posajenega zelenega bambusa ustvarjajo močan kontrast.
Tiste češnje
Želja naročnikov že od samega začetka je bila, da so v lokalu uporabljena stropna svetila češnje "Cherries" (Nika Zupanc za La femme et la maison, 2009). Zato je za As Aperitivo oblikovala prav posebne kose. Tri veje, na katerih visijo po tri češnje na peclju, torej devet češenj na eni luči.

Dve luči v črni različici je izobesila nad jedilnim delom, nad sedežnim kotičkom tik ob ribniku pa rdečo. "Rdeče češnje sem izbrala ravno zaradi dinamike, ki jo zahteva odprt prostor. Vedno iščeš ravnovesje, ki mora imeti v sebi napako, sicer je prostor preveč pust in ni dovolj dramatičen."

Lokal As Aperitivo je zgodba dveh popolnoma različnih svetov (naročnik se je namreč naknadno odločil, da notranjega interjerja ne bo oblikoval Arhitekturni atelje Vozlič, temveč Nika Zupanc), ki pa vendarle sobivata. Ni kaj, objekt je zaživel svojo zgodbo in verjetno ima eno prijetnejših teras, kar ste jih kdaj videli. Pravo oazo miru sredi ljubljanskega vrveža, urbano džunglo, v kateri bi sedela še sama madame Coco Chanel.

Fotografije: Saša Hes (1, 5-14), Klemen Razinger (16, 18-21), Katja Štok (2, 4, 15, 17, 22-36).