Na začetku 60. let prejšnjega stoletja je bila Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSS) še v precejšnji prednosti pred hladnovojnim tekmecem, Združenimi državami Amerike. "Udarci" so padali drug za drugim.

Oktobra 1957 je prvi satelit postal sovjetski Sputnik 1. Že mesec dni kasneje je na krovu Sputnika 2 v orbito vstopilo prvo živo bitje, psička Lajka (ki je tam tudi poginila). Američani so svoj prvi satelit, Explorer 1, utirili štiri mesece kasneje. Naslednji odmeven korak je 12. aprila 1961 opravil Sovjet Juri Gagarin, prvi človek v vesolju.

Po tem se je bitka za osvajanje brezzračne črnine le še okrepila: kdo bo prvi opravil vesoljski sprehod. Izmed prve dvajseterice izbranih za sovjetski vesoljski program (med njimi tudi Gagarin) so za ta podvig izbrali Alekseja Leonova in Pavla Beljajeva. V ta namen so v navitem tempu razvijali vesoljsko plovilo za enkratno uporabo, Voshod 2, in se pri tem niso kaj preveč ozirali na varnostne standarde ter testiranja.

To se je pozneje izkazalo za skoraj usodno. Skoraj. "Ni šlo za pogum. Preprosto smo vedeli, da je to treba storiti," se po povzemanju francoske tiskovne agencije spominja Leonov.

Ta se je na odpravo pripravljal 18 mesecev in bil naposled 18. marca 1965 izstreljen v orbito skupaj z Beljajevom. V veliko zadovoljstvo sovjetskega vodstva. Vedeli so namreč, da Američani intenzivno trenirajo astronavta Eda Whita za isti podvig, in prehiteli so jih.

Sam podvig je trajal slabih 20 minut. Uro in pol po izstrelitvi je Leonov vstopil v posebno, prvič razvito komoro za izhod iz plovila. Bila je napihljiva, da so zmanjšali težo vozila, in vsebovala je dodatna izhodna vrata, da je kozmonavt lahko opravil izhod brez izgube zraka.

Po znižanju pritiska je Leonov odprl pokrov in kot prvi človek "odkril vesolje, globoko črnino, zvezde povsod in Sonce z nevzdržnim sijajem". Ena kamera ga je snemala z Voshoda 2, drugo je imel pri roki in je znjo snemal Zemljo. "Bilo je lepo, kot slike Rockwella Kenta," ameriškega slikarja, ki je znan po čistih linijah in mehkih barvah, se spominja še živi kozmonavt.

Izraz vesoljski sprehod je sicer nekoliko zavajajoč, saj se ne sprehaja, ampak lebdi, pri čemer mora biti človek ali privezan na plovilo (z nekajmetrsko žico je bil tudi Leonov) ali pa imeti potisnike, kot denimo Nasin SAFER. Leonov je lebdel 12 minut, nato pa se je poskušal vrniti.

Skoraj se ne bi vrnil
A njegovo obleko za vesoljski sprehod (izdelalo jo je še "živo" podjetje NPP Zvezda) so testirali na Zemlji, v vesolju pa se je drugače obnašala. Od znotraj je napihnjena, da vzdržuje pritisk in preprečuje uplinjenje telesnih tekočin. Zunaj nje pa je vesoljski skoraj popoln vakuum, in Leonova obleka se je še dodatno napihnila. Tako je otrdela, da se je komaj premikal. Še več, postal je preširok za odprtino v vesoljski ladji, in se ne glede na trud ni mogel vrniti.

Nato je improviziral in iz obleke spustil pline, se hitro vrnil v tedaj še brezzračno vmesno komoro ladje, jo napolnil z zrakom in strgal obleko s sebe, da je lahko spet zadihal. O vseh teh težavah sicer sovjetski mediji do propada države niso nikoli poročali.

Med volkovi in medvedi
A težave se niso končale. Zaradi prevelike količine kisika se je notranjost Voshoda 2 skoraj spremenila v ognjeni pekel, je Leonov povedal v lanskem intervjuju za BBC. Nato se je pokvaril ladijski navigacijski sistem, zato sta morala kozmonavta ponoven vstop v atmosfero in pristanek opraviti ročno. Končala sta v odročnih krajih gorovja Ural, med snegom, volkovi in medvedi. Kar dva dni je trajalo, da so ju našli, medtem ko so volkovi praskali po kovini, je povedal.

Ameriški astronavt Ed White je vesoljski sprehod opravil tri mesece pozneje.

Nesojeni prvi človek na Luni
Vesoljska tekma je neutrudno tekla naprej in ni veliko manjkalo, da bi Leonov postal tisti, ki bi namesto Neila Armstronga med skakljanjem po Mesečevem prahu izgovarjal kakšno rusko različico slavne povedi. Če bi se Američanom kaj sfižilo, saj so bili pri lunarnem podvigu dejansko v veliki prednosti. Leonov je bil določen za vodjo ruske misije človeka na Luni, a ko so jih naposled leta 1969 Američani prehiteli, so jo odpovedali.

Zadnje veliko dejanje je opravil leta 1975. Bilo je to rojstvo vesoljskega sodelovanja ZDA in Sovjetske zveze s prvo skupno odpravo Apollo-Sojuz. Vsaka stran je izstrelila svojo vesoljsko ladjo, ki sta se v orbiti združili in tam opravili večinoma protokolarne ceremonije. Tista leta je tudi večkrat obiskal ZDA in z nastopi spreminjal javno percepcijo "druge strani".

Veliko sreče in naključij
A na tej misiji ne bi sodeloval, če ga spet ne bi spremljala velika "sreča". Leta 1971 naj bi sodeloval pri načrtovani vesoljski postaji Saljut. A ker je njegov kopilot Valeri Kubasov zbolel, so celotno ekipo zamenjali. Tričlanska posadka, ki je poletela namesto njega, je še istega leta na odpravi umrla zaradi okvare ventila za zrak.

Britanski režiser Stanley Kubrick je posnetke bitja srca Leonova v vesolju uporabil za svoj film Odiseja 2001.
Video: Posnetek s kamere na Voshodu 2