Serija fotografij je nastala na krovu Nasinega satelita DSCOVR, ki je na "sladki" gravitacijski točki L1. Sonda je tam glede na Zemljo in Sonce skoraj nepremična in v primerjavi z drugimi sateliti ponuja edinstveno perspektivno domačega planeta. Vedno ima "pred očmi" osvetljeno stran Zemlje.

Na L1 je po trimesečnem potovanju dospela prejšnji mesec in že ujela impresiven prizor: Mesec, ki je prečil Zemljo, s svojo "temno" oziroma zadajšnjo stranjo široko razkrito in osvetljeno. "Presenetljivo je, kako zelo svetlejša je Zemlja od Meseca," je ob tem izjavil Adam Szabo, znanstvenik pri projektu.
Takšen prizor je sicer Nasa v preteklosti že delila s svetom. Leta 2008 ga je posnela sonda Deep Impact na poti proti kometu, a v precej nižji kakovosti (video na dnu novice). Oddaljeno stran Lune pa je človeštvo prvič uzrlo leta 1959 s pomočjo sovjetske sonde Luna 3.

Domače in vesoljsko vreme
DISCOVR-jeva naloga je dvojna. Z instrumentom EPIC bo nenehno opravljal meritve modrega planeta, natančneje ozonskega plašča, aerosolov (snovi, ki uničujejo ozon) v ozračju, lastnosti oblačja, pa tudi rastlinja. Z njim namerava Nasa slediti dnevnim spremembam po celotnem svetu. Glavni prizor te novice bo ujela dvakrat letno.

Druga - in nič manj pomembna - vloga satelita je opozorilni sistem pred velikimi sončnimi nevihtami. Sončni veter, torej delci, ki jih zvezda neprestano piha navzven, jo doseže približno uro prej kot nas. S tem znanstvenikom omogoča, da ob res silni nevihti, ki bi lahko ogrozila delovanje električnih naprav po celotni Zemlji, bijejo plat zvona od 15 minut do ure pred katastrofičnim dogodkom.

Znanstvena opazovanja se začnejo čez mesec dni. Nasa obljublja, da bo tako podatke kot podobe dnevno pokazala celotni javnosti na posebni spletni stran.
Video 1: Prehod še v videoobliki


Video 2: Prehod, ki ga je posnel EPOXI (oz. preimenovani Deep Impact)