Hiša je vrata za javnost zaprla septembra 2013, v resnici pa so se prvi koraki obnove začeli že pred osmimi leti. Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić
Hiša je vrata za javnost zaprla septembra 2013, v resnici pa so se prvi koraki obnove začeli že pred osmimi leti. Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić
o zaslugi Plečnikovega nečaka Karla Matkoviča se je v skoraj izvirni obliki ohranil Plečnikov prizidek, ki takšnega ohranjajo tudi po prenovi. Sprehod po njem vrne obiskovalca v arhitektov čas. Ob vstopu v znamenito okroglo sobo jih pričaka mojstrov klobuk, v omarah so shranjene arhitektove knjige, po policah vrsta njegovih predmetov. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Hiša asketskega pristopa kreira domovanje, ki ga danes tako redko najdemo: domovanje po meri človeka, ki v njem biva in ustvarja.

Blaž Peršin (MGML)
Plečnikova hiša
Vrt nikoli ni bil zagrajen ali zamejen z živo mejo: s prijateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki je bil dolga leta župnik sosednje trnovske cerkve, sta lahko prosto prehajala z enega posestva na drugega in posedala na Plečnikovi klopi. Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić
Plečnikova hiša
V majhni sobici, kjer je Plečnik sprejemal goste, najdemo kipec zmaja. To je plaketa častnega meščana, ki jo je arhitekt dobil leta 1939 - in jo tudi sam oblikoval. Foto: BoBo
Plečnikova hiša
Pri razporejanju predmetov so si muzealci pomagali z arhivskimi fotografijami, ki so bile posnete takoj po Plečnikovi smrti, da bi vzpostavili čim bolj pristno stanje. V predalih so med drugim našli šatuljo za cigarete, ki so jo Plečniku podarili njegovi študentje ob 50-letnici in vanjo vgravirali svoje podpise. Tudi modelčki iz žgane gline so se skrivali po predalih. Zdaj so razstavljeni v sobi, v kateri ni bilo ohranjene originalne opreme. Izbrali so jih okoli 100 - modelčkov stebrov, arhitekturnih detajlov, nagrobnikov in podobno. Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić
false
V nasprotju s tem, kar bi po minimalistični arhitekturi od Plečnika morda pričakovali, je arhitektova intimna sfera, torej dom, do vrha napolnjena s knjigami, okrasnimi predmeti in pripomočki. Majhni detajli kažejo tudi, kako varčen človek je bil: svinčnike je uporabljal do točke, ko se je štrclje komaj še dalo držati v roki. Foto: BoBo
false
V Evropi je veliko mest, ki nosijo v sebi različne elemente in vsebine antične, srednjeveške, secesijske ali modernistične arhitekturne zgodovine, vendar je Plečnikova Ljubljana edinstvena. Zaradi njegovih arhitekturnih posegov se razlikuje od drugih podobnih srednjeevropskih mest. Foto: BoBo
Odprli obnovljeno Plečnikovo hišo

Morda bi si predstavljali, da bo njegov dom klasicistično izpraznjen in asketsko urejen - a v resnici je prava zakladnica najrazličnejših zanimivosti in detajlov.

V Trnovem je po prenovi včeraj po dveh letih vrata ponovno odprla hiša Jožeta Plečnika. Hiša, ki je kot muzej odprta od leta 1974.

Plečnik kot "ikona Ljubljane" in hiša kot njegov laboratorij
Po besedah direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) Blaža Peršina hiša s prenovo postaja izhodiščna točka za raziskovanje Plečnikove Ljubljane. S prenovo so Plečnika želeli izpostaviti kot ikono tega mesta. Marsikatero evropsko mesto se namreč lahko pohvali z antičnimi in srednjeveškimi ostanki, poudari Peršin, le redkokatero pa je tako celostna arhitekturna umetnina, kot je Plečnikova Ljubljana. "Plečnikova hiša v Trnovem v sebi nosi razumevanje stvariteljskega duha Jožeta Plečnika. Manjša hiša, tedaj na obrobju centra, kjer si je arhitekt uredil svoje domovanje, pooseblja ves njegov kategorični pristop do tega, kako razumemo in mislimo o arhitekturi. Hiša asketskega pristopa kreira domovanje, ki ga danes tako redko najdemo: domovanje po meri človeka, ki v njem biva in ustvarja. Hišo lahko razumemo kot laboratorij raziskovanja umetnikovega življenja, dela in poslanstva."

Kot je na novinarski konferenci povedala vodja projekta prenove Jerneja Batič z oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, je projekt celovite prenove hiše od dokumentacije do muzejska predstavitve potekal osem let. Obsegal je inventarizacijo Plečnikove dediščine, sklenitev dogovora o sodelovanju med ustanovama, ki hranita Plečnikovo dediščino - Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter Muzejem in galerijami mesta Ljubljane, pridobitev novih prostorov, prilagoditev Plečnikove hiše gibalno oviranim ter obnovo Plečnikove hiše in vrta.

Dvomilijonski finančni zalogaj
Vrednost celotnega projekta je 2.264.600 evrov, pri čemer so približno polovico denarja pridobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj (1.120.000 evrov). Približno 70 odstotkov sredstev je bilo namenjenih restavratorskim in gradbenim posegom, je še povedala Batičeva, drugo pa opremi, muzejski postavitvi, odkupu stanovanja in obnovi vrta.

Nad prenovo je bdela ljubljanska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot je povedala Irena Vesel, ki je nadzorovala prenovo, je bila hiša na prvi pogled v dobrem stanju, zato so najprej mislili, da bodo potrebna le njuna vzdrževalna dela na inštalacijah ter notranji in zunanji lupini. Sondiranje, čiščenje in nastala škoda zaradi vremenskih nevšečnosti pa so pokazali, da ni tako.

Hiša kot poskusni zajček
Vsi materiali so bili v zelo slabem stanju, tudi stavbno pohištvo in ves vgrajen les ter notranji ometi. Te so odstranili in jih nadomestili z novimi. Pri tem jim je, kot je poudarila, pogled v konstrukcijo omogočil, da so hišo dodobra spoznali in sploh prvič odkrili Plečnikove posege vanjo. Hiša je imela za Plečnika namreč pomembno vlogo pri načrtovanju marsikaterega projekta, saj mu je bila za eksperiment pri oblikovanju in uporabi različnih materialov ter njihovi obdelavi.

Vse rešitve se niso obnesle
V času Plečnikovih posegov je bila hiša po vsej verjetnosti zelo vlažna. To je skušal rešiti tako, da je vse zidove premazal z bitumnom, nekatere celo obložil s hidroizolacijo in jih nato ometal. Dolgoročno to seveda ni bila prava pot: ometi so postopoma propadli in na koncu so jih ponekod skupaj držali le še debeli sloji beležev ...

Vrt kot integralen del posesti
Skupaj s prenovo hiše je potekala tudi konservatorska prenova Plečnikovega vrta, s katero so želeli celostno poustvariti zasnovo, kakršno je ustvaril Plečnik. Že Plečnik je gredice na vrtu oddajal okoliškim stanovalcem, zdaj pa z muzejem sodeluje osem vrtičkarjev, ki so že v preteklosti obdelovali zelenjavni vrt.

Arhitektov nekdanji dom z avtentično ohranjenimi bivalnimi prostori in osebnimi predmeti po prenovi dopolnjuje nova razstava o Plečnikovem življenju in delu v pritličju na novo pridobljenih prostorov. Po besedah kustosinje Ane Porok se vsebinsko deli na arhitektov opus na Dunaju, v Pragi in v Ljubljani, ter na njegov osebni svet. Tako se, denimo, lahko sprehodimo okrog makete Ljubljane z izpostavljenimi Plečnikovimi stavbami, na stenah pa so predstavljeni mojstrovi veliki projekti: Žale, NUK in tržnica. Posebna sobica je posvečena tudi nikoli uresničenim vizijam za Ljubljano, med katerimi je gotovo najslavnejša Katedrala svobode, njegov predlog za stavbo slovenskega parlamenta.

"Osebni svet" predstavlja t. i. Urškina soba, majhen prostor, v katerem je bivala arhitektova gospodinja Urška Luzar. S panojev se lahko poučimo o Plečnikovi intimi, od rodu do družine in študijskih let pa do sodobnikov, študentov in prijateljev. Tu so razstavljene osebne fotografije in predmeti, pa tudi predmeti, ki jih je oblikoval sam.

Tako do turistov kot do raziskovalcev prijaznejša zasnova
V novem študijskem središču bo raziskovalcem na voljo dostop do digitaliziranih Plečnikovih načrtov, po predhodnem dogovoru si bodo lahko ogledali tudi izvirne načrte, ki jih MGML sicer hrani v depoju z ustreznimi klimatskimi pogoji.

Prva občasna razstava, ki jo bodo odprli ob prenovi hiše, bo predstavila zgodbo o prenovi hiše. Dodatni prostor, ki so ga poimenovali Plečnikova soba, je namenjen programom za različne javnosti, muzejski del pa dopolnjuje še muzejska trgovina, v kateri boste našli tako spominke s Plečnikovim pečatom kot tudi knjige, posvečene arhitekturi.

Družinski dom ... za enega
Hišo na Karunovi je leta 1915 kupil arhitektov starejši brat Andrej, ko je bil Jože še profesor v Pragi. Plečnik se je vanjo naselil leta 1921, ko se je iz Prage v Ljubljano vrnil kot profesor na novoustanovljenem Oddelku za arhitekturo na Tehnični fakulteti. V času, ko je načrtoval in vodil prenovo praškega gradu, je arhitekt snoval tudi prenovo trnovske hiše, ki naj bi postala domovanje celotne rodbine. Za oba brata, sestro z družino in zase je odredil ločene prostore s skupno kuhinjo kot prostorom srečevanj. Leta 1929 je dokupil še hišo na Karunovi 6 s pripadajočim vrtom. Čeprav je hišo dejansko tako preuredil, je večino življenja v njej preživel sam.

Tudi po novem redu hiše ne bodo preplavili turisti
Zaradi posebnosti domovanja Jožeta Plečnika - relativno majhni prostori, prehodi, veliko majhnih predmetov - bo število obiskovalcev za posamezna vodstva, tako kot pred prenovo, omejeno na sedem obiskovalcev z vodstvom. Samostojen ogled hiše tudi po prenovi ne bo mogoč, nova stalna razstava ter spremljajoči programi in prostori pa bodo odprti od torka do nedelje, od desetih dopoldne do šestih zvečer.

Pot na Unescov seznam?
Ministrica Julijana Bizjak Mlakar je sinoči v svojem nagovoru ob uradnem odprtju spomnila, da sta Slovenija in Češka pod naslovom Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in v Pragi januarja na Centru za svetovno dediščino v Parizu uspešno vložili besedilo projekta nominacije Plečnikovih stavbnih in urbanističnih del za vpis na poskusni Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Tudi s to nominacijo po njenem prepričanju Plečnik postaja vse bolj pomembna blagovna znamka Ljubljane in celotne Slovenije.

Izrazila je veselje, da bodo v Plečnikovi hiši našli prostor tudi andragoško-pedagoški programi, preko katerih bodo lahko tako mladi kot starejši spoznavali Plečnika in ob njegovem delu razvijali čut za umetnost, estetiko, kulturo in za pozitiven odnos do naše kulturne dediščine.

Hiša asketskega pristopa kreira domovanje, ki ga danes tako redko najdemo: domovanje po meri človeka, ki v njem biva in ustvarja.

Blaž Peršin (MGML)
Odprli obnovljeno Plečnikovo hišo