Ministrica za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak obžaluje odločitev delodajalcev, a "če je že padel socialni sporazum, mislim, da je padel za dober razlog, za spremembo definicije minimalne plače, ki je bila krivična do zaposlenih z najnižjimi dohodki".

"Dolgo časa je vlada s socialnima partnerjema gradila zaupanje. Po dolgih letih je vendarle vsem trem stranem uspelo podpisati socialni sporazum, zato danes, ko se je ta zrušil, vse tri strani nosimo enako odgovornost," je ocenila Kopač Mrakova, ki je ob tem spomnila, da so spremembe zakona o minimalni plači prek sindikatov s svojimi podpisi zahtevali državljani. Ko je bilo ministrstvo za delo o tem obveščeno, je sklicalo Ekonomsko-socialni svet, vendar se ga delodajalci niso želeli udeležiti, je sklenila.

Odstop delodajalcev
"Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Trgovinska zbornica Slovenije z današnjim dnem odstopamo od socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016, ki smo ga podpisali 5. februarja 2015," so zapisali v sporočilu za javnost.

Obvestilo so že poslali premierju Miru Cerarju, ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anji Kopač Mrak ter predsedniku Ekonomsko-socialnega sveta - to funkcijo trenutno opravlja predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Za zdaj iz socialnega sporazuma še ni izstopila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, vendar pa se bo v torek sestal njen upravni odbor in tedaj se lahko zgodi prav to.

Delodajalci so vse od sindikalne pobude za spremembo definicije minimalne plače, da se iz plače izključi dodatke za neugoden delovni čas, ter odločno opozarjali, da gre za kršitev socialnega sporazuma in bodo v primeru uveljavitve spremembe od socialnega sporazuma protestno odstopili.

Sindikati obžalujejo potezo delodajalcev
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in sindikalni konfederaciji Pergam ne vidijo nobenega upravičenega razloga za odstop delodajalcev. V socialnem sporazumu namreč nikjer niti z besedo ni omenjena minimalna plača in urejanje le-te, je pojasnila izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri ZSSS-ju Andreja Poje.

Pojetova je še dejala, da jih žalosti, ker so se delodajalci odločili za ta korak prav zaradi zakonske odprave neenake obravnave najranljivejših delavcev na trgu dela. "Kljub trdemu delu za preživetje sebe in svoje družine morajo iskati pomoč pri Karitasu in Rdečem križu, po 20 letih pa jim bo končno priznan in izplačan dodatek za nočno, nedeljsko in praznično delo," je sklenila.

Iz ZSSS-ja so tudi sporočili, da socialni sporazum določa veliko dobrega za vse podpisnike, poleg tega pa opozarjajo, da zaveze v tem sporazumu z odstopom delodajalcev tudi na davčnem področju ne veljajo več. Prizadevali si bodo za večjo obdavčitev kapitala in razbremenitev dela, saj "je kapital v Sloveniji podpovprečno obremenjen, delo in plače pa nadpovprečno".

Vsebina sporazuma predstavlja pomembno podlago za doseganje soglasja o sprejemanju sprememb in ukrepov na ključnih področjih, tako se je pomen pokazal pri umiku nedavnega predloga davčne reforme v malem, je pojasnil predsednik Pergama Jakob Počivalšek, ki je prav tako poudaril, da je bilo vprašanje minimalne plače iz socialnega sporazuma izpuščeno, zato ni mogoče, da bi sindikalna stran sporazum kršila.

Sindikalisti delodajalce pozivajo k ponovnem premisleku, hkrati pa pričakujejo, da bo vlada ne glede na odstop delodajalcev ostala zavezana dogovorjenemu v socialnem sporazumu.

Razumevanje realnega položaja
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po seji vlade odstop delodajalcev od socialnega sporazuma označil kot slab za skupno bivanje in stabilen razvoj, ki dejansko že poteka. "Ne moremo nikogar siliti v to, da ostane v dialogu, če tega ne želi," je dodal in ob tem poudaril, da "kaže, da imamo v državi težavo z razumevanjem realnega položaja, v katerem se nahajamo". Delodajalci tako zahtevajo dodatne razbremenitve, obenem pa delojemalci zahtevajo dodatne bonitete in višje plače, je opozoril.

Kršitev socialnega sporazuma?
"Socialni sporazum določa, da je potrebno o temeljnih vprašanjih s področja delovnopravne zakonodaje, zdravstva in pokojninskega zavarovanja ter plačnega sistema v javnem sektorju doseči soglasje vseh socialnih partnerjev, torej vlade, sindikatov in delodajalcev," so še sporočili in dodali, da sta z načinom sprejemanja enega temeljnih zakonov s področja delovnopravne zakonodaje dva socialna partnerja bistveno kršila vsaj tri določbe socialnega sporazuma, kar je povsem nespremenljivo.

"S takšnim načinom sprejema zakona je močno omajano zaupanje med socialnimi partnerji in onemogočen potek socialnega dialoga v naši državi," so sklenili.

Na sindikalni strani se s takšno razlago ne strinjajo, saj so vseskozi pojasnjevali, da socialni sporazum ni bil kršen, ker so zaradi nezmožnosti dogovora iz socialnega sporazuma namerno izpustili pogajanja o minimalni plači. Vlada, ki je spremembo definicije minimalne plače podprla, je izrazila obžalovanje, da dogovora med socialnimi partnerji ni bilo mogoče doseči.