Predsednik SDS-a Janša je po seji povedal, da so preiskovalci iz DZ-ja s privoljenjem njegovega predsednika odnesli elektronsko korespondenco poslanca SDS-a Andreja Širclja za pet mesecev v letu 2013. Korespondenca po besedah Janše obsega tudi zapisnike sej SDS-a in vso elektronsko pošto, ki jo je prejel prek tega strežnika.

Predsednik komisije Branko Grims je po seji povedal, da je pooblaščena skupina KNOVS-a zaradi torkove preiskave zoper Širclja že opravila nadzor na sedežu uprave kriminalistične policije in NPU-ju, danes pa so na seji obravnavali osnutek zapisnika o nadzoru.

Šircelj razmišlja o pritožbi na ustavno sodišče
Šircelj, ki ga sumijo zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pri delovanju DUTB-ja, je povedal, da so "obtožbe v preiskavi absurdne". "In naj odločno povem, da nisem kriv in da nisem sodeloval ali pomagal pri katerem koli kaznivem dejanju, ki mi je očitan," je dodal.

.

Zavrnil je očitek, da je bil glavni kadrovik, saj "nisem videl niti ene pogodbe, ki so jo podpisovali izvršni direktorji, nisem jih niti prebral, niti videl".

Obregnil se je tudi ob postopke odvzema elektronske dokumentacije v DZ-ju, ki so bili po njegovem mnenju nepravilni, zato že razmišlja o pritožbi na ustavno sodišče. Hkrati ne verjame, da je med okoli 2.000 zaseženimi elektronskimi sporočili kakšno od DUTB-ja, čeprav to možnost dopušča. Ob tem je izrazil upanje, da njegova elektronska komunikacija ne bo zlorabljena v druge namene kot za preiskavo. "Kar pa se tiče 28 elektronskih sporočil, ki so jih preiskovalci pridobili na SDS-u, bom poskusil dobiti soglasja vseh ljudi, ki so mi pisali, in bom, če bom soglasja pridobil, vsa ta sporočila dal v javnost," je povedal Šircelj.

"Mislim tudi, da gre za dogodek, ki je potekal pred referendumom, in ki naj bi zaznamoval referendum, na drugi strani gre za kriminaliziranje mene osebno," je še dodal poslanec.

V SDS-u več neposredne komunikacije
"Slovenija ima velik problem. Ima vodstvo policije, ki mora skrbeti za našo varnost in ki laže o očitnih dejstvih. To za nobeno državo ni dobro in bi nas moralo vse skrbeti," je po koncu seje povedal Janša.

Dodal je, da je pred nekaj meseci zaseženo korespondenco s strežnika NKBM-ja po javno objavljenih sporočilih pristojnih organov medijem predajal eden izmed vodij preiskav na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), ki se je v tem času upokojil, zoper njega pa so sprožili preiskavo, zato v stranki "ne govorijo na pamet". Janšo pa je zmotila tudi pasivnost vodstva DZ-ja, ki je zaseg korespondence dopustilo.

Sicer pa še ni znano, kako bo stranka od zdaj delovala v parlamentu, saj je Janša pojasnil, da se bodo o tem v poslanski skupini šele dogovorili. Grims pa je dejal, da so se v stranki po preiskavi dogovorili za več neposredne komunikacije med člani.

NPU ni uporabil posebnih metod
Grims je po končani seji povedal, da NPU pri preiskavi ni uporabil posebnih metod in sredstev, kar se mu zdi nenavadno, saj se praviloma uporabljene metode stopnjujejo, hišna preiskava pa se kot drastičen ukrep uporabi šele v nadaljnjem postopku.

Po Grimsovih besedah so takšne odredbe napisane tako, da omogočajo fishing oziroma lovljenje podatkov, kar je po njegovem prepričanju zelo sporno. "Žal pa je to nekaj, kar presega neposredne pristojnosti komisije, in je to stvar odgovornosti tistih, ki takšne odredbe pišejo in jih potem uveljavljajo. Pa tudi vprašanje njihove resnicoljubnosti," je poudaril Grims.

Grims: Čas preiskave ni naključen
Predsednik komisje je preiskave povezal tudi z referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi, saj so preiskave izvedli na prvi dan predčasnega glasovanja, "ker se očitno nekateri strahovito bojijo zadostne udeležbe in zadostnega števila glasov proti".

Na današnjo sejo komisije se je odzval tudi član komisije Franc Trček, poslanec ZL-ja, ki je razpravo označil za burno, vendar kljub temu upa, da so dogovorili, kako naj bi ta komisija v prihodnje delovala, da ne bo več prihajalo do takšnih zlorab.

Policija je sicer že v torek pojasnila, da je želela s hišnimi preiskavami pridobiti konkretne podatke o konkretni osebi, ki je osumljena kaznivega dejanja, kot je to izhajalo iz odredbe preiskovalnega sodnika za izvedbo hišne preiskave. Nikakor pa ni hotela zaseči strežnika SDS-a.

Kriminalistična policija zavrača očitke SDS-a
Direktor uprave kriminalistične policije Branko Japelj je za TV Slovenija v Odmevih pojasnil, da je soslednje preiskave nekoliko drugačno, kot je dejal Grims. Kot je pojasnil, policija začne s klasičnimi preiskovalnimi ukrepi, ki so najmilejši. "Gre za zbiranje obvestil, ogled kraja kaznivega dejanja in pa tudi hišne preiskave. Če s tem ne more zagotoviti dovolj dokazov, šele takrat lahko za določena kazniva dejanja predlagamo izvajanje prikritih ukrepov," je povedal.

Japelj je še pojasnil, da so na sedežu stranke SDS kriminalisti zavarovali podatke in opravili preiskavo, v samem parlamentu pa so samo zasegli podatke. Zavarovanje in preiskava, kot je pojasnil, še nista bila opravljena, bodo pa takrat Širclja pozvali, da lahko prisostvuje.

"Nikoli ni pravi čas za hišne preiskave"
Prav tako je Japelj zavrnil očitke Grimsa, da so preiskavo opravili ravno na prvi dan predčasnega glasovanja na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi. Odredba je bila izdana 9. decembra, zadnji rok za njeno izvedbo pa je 24. decembra, je pojasnil Japelj in dodal, da jo praviloma vedno opravijo nekje sredi tega razpona.

"Opravljena je bila v fazi, ko smo se ustrezno pripravili, da jo lahko izvršimo. Nikakor pa se na to oziramo, kaj se dogaja okoli nas, ali so to referendumi, volitve. Je pa že znana teza, da nikoli, ko opravljamo hišne preiskave, ni pravi čas," je zaključil Japelj.