Luksuz zaradi luksuza pri oblikovanju za en masse odpade. Dejstvo pa je, da postajamo vedno zahtevnejši in racionalnejši pri nakupu dobrin in se vedno bolj zavedamo, da imajo tudi izdelki z XXXL-nizko ceno svoje pomanjkljivosti. Na drugi strani pa si tudi oblikovalci (no, vsaj večina) želi, da bi njihovi izdelki ne (p)ostali artefakti v katalogih in trgovinskih izložbah.

Že pred nekaj več kot letom dni je za MMC svetovno priznana slovenska oblikovalka, ki živi in dela v Londonu, Lara Bohinc povedala, da je svetovna gospodarska kriza prizadela oblikovalsko stroko in da morajo oblikovalci poiskati nove poti za preživetje. Lara je zato začela oblikovati manjše kose nakita in uporabljati tudi cenovno ugodnejši material od plemenitih kovin, kot je akril.

Korak k oblikovno dostopnejšim izdelkom ponuja predvsem napredna tehnologija. Ustanovitelj nizozemskega podjetja Moooi Marcel Wanders je lani v Milanu predstavil popolnoma novo podjetje oziroma linijo gigantskih preprog Moooi Carpets s prečudovitimi digitalnimi potiski (pa daleč od tega, da bi bili pri uporabi besed klišejsko kičasti). Čeprav je cena teh krasotic (popolnoma legitimno se jih lahko izobesi kot tapiserijo) za povprečen žep še vedno treba nekoliko pregloboko seči vanj, so pri podjetju to 'težavico' premostili s personalizacijo - kupec lahko sam določi ustrezno velikost izdelka, izbrani potisk in barvo.

Za piko na i v tem prelomnem obdobju za industrijsko oblikovanje (in tudi obče) pa je še tretji pomemben dejavnik - trgovci; marsikateri slovenski oblikovalec potihoma pove, da jim trgovine na izdelek obračunajo tudi do 100-odstotno maržo, kar seveda občutno podraži končno ceno izdelka.

Oblikovanje, ki bi ljudem zlezlo pod kožo
Ravno zato je eden ključnih italijanski oblikovalcev zadnjih dveh desetletij Stefano Giovannoni, ki je znan predvsem po svojih igrivih kosih za Alessi, začel razmišljati, da bi industrijsko oblikovanje postalo cenovno bolj dosegljivo in bližje ljudem, da bi jim, kako dramatično, "seglo v srce".
"Qeeboo v nasprotju s tradicionalnimi podjetji ni buržoazijski, usmerjen je k novim modelom poslovanja, ki delujejo le prek spleta, zaradi česar je dobavna pot krajša. Izdelki so namenjeni širši javnosti, kar omogoča kombinacija kakovostnih izdelkov in nizkih stroškov," pravi snovalec te nove italijanske znamke, ki je doživela krstno uprizoritev pred dnevi na milanskem tednu oblikovanja.

Morda Italijani, ki so nekoč kraljevali v svetu mode in oblikovanja, lovijo zadnji vlak, ki ga s polno paro poganjajo severna in skandinavska podjetja; ta so s konceptom modernejšega in dostopnejšega oblikovanja ter s spletnimi nakupi že omrežila dobršen del Evrope.

25 novih izdelkov iz plastike
Namen znamke 'Qeeboo (izg. kibu), znamke nove generacije, je uvajati nov poslovni model industrijskega oblikovanja, ki, kot rečeno, predvideva cenovno dostopnejše oblikovno dovršene kose. To je mogoče doseči s sodobno tehnologijo, z izognitvijo distribucije, skladiščenja in trgovinskih marž z neposredno prodajo na spletu, minimalnim številom zaposlenih v podjetju in najemom zunanjih sodelavcev.

Giovannoni je s tem namenom k sodelovanju povabil svoje prijatelje, ki so za Qeeboo oblikovali ali pa preoblikovali nekatere svoje 'it kose'. Pod 25 kreacij, kot so mize, vaze, svetila, stoli, so podpisani že omenjeni Marcel Wanders, pa Andre Branzi, FRONT, Richard Hutter, slovenska oblikovalka Nika Zupanc in seveda sam padre ustroja filozofije dosegljivega oblikovanja Stefan Giovannoni. Za to priložnost je med drugim oblikoval stol v obliki zajca The Rabbit Chair; v velikosti za otroke, odrasle, tretja različica pa je uporabna kot svetlobno telo v prostoru. Za uhljate skulpture, ki omogočajo presenetljivo udobno sedenje (možnost naslonitve tudi s hrbtom na ušesa), je treba odšteti okoli sto evrov.

Manj je več
Tako si morda lahko končno privoščite stol Nike Zupanc Chair X. Gre za cenejšo različico stola 5 O' Clock Chair, ki ga je pred leti oblikovala za Moooi in ki stane nekaj več kot 700 evrov, le da ima nova različica namesto bele površine in cvetličnega potiska enobarvno površino, ogrodje pa je plastično. Ali pa morda svetilo Cherry (češnja) te ljubljanske oblikovalke , ki je za La Femme et la Maison izdelan iz pihanega stekla in stane nekaj več kot tisoč evrov, za Qeeboo pa "le" nekaj manj kot 500 evrov. Za to priložnost je Nika oblikovala tudi namizno svetilo Daisy (marjetica), ki ji lahko 'glavo' poljubno premikate levo in desno (ali jo celo snamete) po principu 'ljubi me – ne ljubi me', pa tudi mizo Table X, svetilo Scarlet in stol Ribbon Chair (sicer oblikovan za Dior).

Svoj pečat sta odtisnili tudi izjemni švedski oblikovalki Anna Lindgren in Sofia Lagren (FRONT), ki sta za Moooi oblikovali 'tisto' talno svetilko konja v naravni velikosti s senčnikom nad glavo. Navdih za stol Loop (Qeeboo) sta iskali v asimetriji človeškega telesa, zaradi česar stol omogoča sedenje v različnih smereh. Richard Hitten je oblikoval 3D-svetila Superform in Pitagora, Marcel Wanders pa kolekcijo B. B. (stol, miza svetilo), ki je kombinacija plastike in barvitega grafično potiskanega blaga, spominja pa na njegovo kolekcijo New Antiques Collection. Svoj pridih k oblikovanju dostopnejšega industrijskega oblikovanja za Qeeboo je starosta oblikovanja Andrea Branzi oblikoval naslonjalo iz plastike Pupa, vazi Korall in Canotta ter namizno svetilo Guru.

Ali bo Qeeboo, katerega filozofijo njegov guru primerja s poznosrednjeveškim literarnim gibanjem sladki novi slog (dolce stil novo), ko so v 13. stoletju pesniki iz Firenc; Guido Cavalcanti, Guido Guinizzelli, Lapo Giani, Dante Alighieri in Cino da Pistoria v alegoričnem in mističnem pomenu na novo pojmovali ljubezen kot nadnaravno silo, izraz božanskega v človeku in ne več fevdalno razmerje med damo in njenim vitezom, dosegel svoj cilj in oblikovanje približal ljudem, pa bo (tokrat res v pomenu kičaste klišejskosti) pokazal čas.

Fotografije: Tom Vack, Tony Meneguzzo