Letos se njegovemu čutu za likovno umetnost in zbirateljski dejavnosti, ki je omogočila delovanje številnih najpomembnejših umetnikov tistih prelomnih let na začetku 20. stoletja, poklanjajo v muzeju La Boverie v belgijskem mestu Liege. Njegovo delovanje osvetljujejo z razstavo del mojstrov, ki jih je tudi sam vključeval v svojo zbirko, med drugim Henrija Matissa, Pabla Picassa in Georgesa Braquea.

Izhodišče postavitve je pravzaprav knjiga, ki jo je o svojem dedu napisala vnukinja Anne Sinclair. Priznana francoska novinarka je v delu Dedova galerija: Družinski spomini na umetnost in vojno popisala zgodbo svojega deda Paula Rosenberga (1881−1959), ki je v svojem času pomembno zaznamoval francosko in pariško umetniško sceno.

Prijatelj velikanov modernizma
Ko je Rosenberg na 21 rue La Boetie odprl svojo galerijo, je bil Pariz središče umetniškega sveta. V njem so še vedno ustvarjali predstavniki poslavljajoče se generacije impresionistov in njihovih naslednikov, obenem pa so na prizorišče vse odločneje stopali kubisti, ekspresionisti in predstavniki drugih avantgardnih smeri. "Rosenberg je bil tesen prijatelj umetnikov in je sebe videl kot dobavitelja, ženitnega posrednika in porodniško babico," je pred odprtjem razstave o dedu dejala Anne Sinclair, med drugim tudi nekdanja žena prvega moža Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominiqua Straussa-Kahna.

Zbirka se porazgubi v neznane roke
Paulu Rosenbergu usoda ni bila naklonjena, saj se je moral kot Jud umakniti pred nacisti, ki so mu tudi zaplenili zbirko. Z družino je pobegnil v New York, kjer je odprl novo galerijo. Ko se je po vojni vrnil v Pariz, je odkril, da so mu številne umetnine bodisi uničili ali prodali. Nekaj pogrešanih del so pozneje odkrili pri nedavno odkriti zbirki Hildebranda Gurlitta, ki je dela kupoval pri nacistih. Med njimi je bila tudi Matissova slika Sedeče ženske, ki so jo vključili v pričujočo razstavo.

Od umetnin do pisem
V Liegeu predstavljajo dela, ki so bila vsaj krajši čas del Rosenbergove pariške galerije. Kustosi jih postavljajo v historični kontekst, obenem pa želijo gledalca opozoriti na razliko med Rosenbergovimi izbirami in okusom takratnih nacističnih zbirateljev, ki so imeli modernistično umetnost za degenerirano. Razstavljena bo tudi Rosenbergova korespondenca z umetniki, oglasni plakati za razstave v galeriji, računi in pogodbe. Razstava bo v muzeju La Boverie odprta do 29. januarja 2017.